Glavna žrtev snežnih ujm je Tržaška koča na Doliču, ki je verjetno sploh ne bodo obnavljali, za zdaj pa ni jasno niti to, kako močno je poškodovana, ker si zaradi obilice snega ni mogoče varno ogledati prizorišča, je povedal Marko Goršič.

Kolikor jim je uspelo ugotoviti, je prvo nadstropje s sobami praktično odtrgalo, prostori so polni zamrznjenega snega, notranji del stavbe pa je skoraj prepolovljen, zato v PZS razmišljajo o postavitvi povsem nove koče na drugi lokaciji. Ena najhujših zim v zadnjih letih je pustila posledice tudi na številnih drugih planinskih kočah, vendar v planinski zvezi kljub temu računajo, da bodo večino postojank odprli že v začetku junija, preostale pa do začetka julija.

Pred začetkom glavne planinske sezone čaka precej dela tudi 812 markacistov, ki skrbijo za urejene gorske poti in s tem za varno hojo. "Stanje naših planinskih poti je v glavnem zadovoljivo," je dejal načelnik komisije za pota pri PZS Tone Tomše, a dodal, da vseh poškodb sproti ne morejo več odpraviti, ker jim vedno bolj primanjkuje kadrov. Markacisti namreč svoje delo opravljajo prostovoljno, takšno delo pa danes ni posebno cenjeno, je dejal Tomše in opozoril, da se "zato lahko zgodi, da v prihodnje poti ne bodo več tako lepo vzdrževane in označene".

Poseben problem v gorah predstavljajo poškodbe, ki so povezane tudi z vse večjo množico obiskovalcev, saj denimo letos v slovenskih gorah pričakujejo že več kot tri milijone ljudi. Gorski reševalci so lani v gorah posredovali 349-krat (kar je skoraj 60-krat več kot leto pred tem), v 148 primerih tudi s pomočjo helikopterja, pomagali pa so več kot 400 osebam. Med obiskom gora se je lani poškodovalo 179 ljudi, medtem ko so gore zahtevale tudi 43 življenj, kar je največ v zadnjih petih letih. Poleg planincev so pomoč gorskih reševalcev največkrat potrebovali še plezalci in jadralni padalci. Po ugotovitvah PZS je bilo spet precej mrtvih zaradi srčne kapi, zato znova opozarjajo, naj se bolniki s srčnimi boleznimi odpovedo hoji v visokogorje ali naj se o tem vsaj posvetujejo z zdravnikom.

Odgovorni v planinski zvezi sicer vidijo različne vzroke za nesreče v gorah. Opozarjajo, da se veliko nesreč zgodi zunaj planinskih poti in da vzrok za nezgode tiči tudi v slabi pripravi na ture in v neustrezni opremi. Načelnik komisije za gorsko reševanje Drago Horjak je ob tem poudaril, da se je v devetdesetih letih število obiskovalcev gora močno povečalo, ob čemer se je spremenila tudi njihova struktura.

"Vse več je namreč enodnevnih izletov in nekakšnega hitenja, tudi ko to ni smiselno in ko bi si morali zaradi zahtevnosti planinske poti vzeti več časa in se nanje bolje pripraviti." Načelnik komisije za članstvo Danilo Škerbinek pa je celo prepričan, da je glede na to, kaj vse ljudje počnejo v gorah, nesreč še malo. Zato se mu zdi zanimiva primerjava s tujino, kjer mora stroške nezgode planinec poravnati sam, "tisti, ki plača zavarovanje zase, pa bo gotovo bolj pazil, da v gorah ne bo počel neumnosti", je na eno od rešitev za izboljšanje varnosti v gorah namignil Škerbinek.