Opozarjajo, da problematika podnebnih sprememb, ki vključuje tako njihovo omejevanje kot prilagajanje nanje, ni klasičen okoljski problem, zato je učinkovito mednarodno ukrepanje, ki bi temeljilo na zavezujočih dogovorih držav, zelo težko. Ob tem ugotavljajo, da "smo od novega sporazuma, ki bi v dogovore vključil tudi države, ki do zdaj še niso bile dejavno udeležene pri reševanju teh vprašanj, še zelo oddaljeni".
Kot navajajo, gre pri podnebnih spremembah tudi za razvojni problem prehoda v nizkoogljično družbo, torej v družbo, ki bo svojo prihodnost gradila na nizki porabi ogljikovodikovih energentov, ki so tudi sicer neobnovljivi viri in so s procesi globalizacije postali vse redkejši in dražji.
Kandidati in kandidatke Zaresa poudarjajo, da bo potrebno napraviti tehnološki preboj k nizkoogljičnim tehnologijam, ki ga nekatere razvite države že imajo v svojih programih, Slovenija pa zaenkrat še ni prepoznala neogljikove tehnologije kot svojevrstne priložnosti in še ni oblikovala celovite politike obvladovanja podnebnih sprememb in zakonskih osnov zanje.
