Komisija naj bi tudi ugotavljala politično odgovornost za neustrezno izvrševanje 8. točke odločbe ustavnega sodišča v času od začetka leta 2003 do oktobra leta 2004 in v obdobju od 22. novembra 2008 dalje, katerega posledici sta tudi ustvarjanje očitne neenakosti pred zakonom in ogrožanje sistema javnih financ.

Prav tako naj bi komisija preiskovala sum o klientelizmu oziroma koruptivnem ravnanju nekaterih državnih funkcionarjev in za preiskavo suma zlorabe ministrstva za notranje zadeve v politične namene v času od začetka leta 2003 do oktobra leta 2004 ter v obdobju od 22. novembra 2008 dalje.

V poslanskih skupinah SD in LDS menijo, da gre pri ustanovitvi komisije za politiziranje, zlasti, ker predlagatelji niso pristali na ugotavljanje odgovornosti za nastanek izbrisa, medtem ko v Zaresu ocenjujejo, da je preiskava poskus linča tistih, ki skušajo zagotoviti delovanje pravne države.

V SDS pa so opozorili, da vprašanje t.i. izbrisanih zaradi odškodnin postaja eksistenčni problem Slovenije. Tudi za SNS in SLS je komisija nujna, ob čemer opozarjajo na "čudežno naraščanje" števila izbrisanih.

Kresalova: Preiskovalna komisija glede izbrisanih nas ne bo ustavila

Ministrica Katarina Kresal je pred parlamentarno obravnavo ustanovitve komisije za ugotavljanje politične odgovornosti glede števila t.i. izbrisanih dejala, da gre za nadaljevanje žalostne tradicije, ki se je začela z interpelacijo. "Komisija nas ne bo ustavila, je pa žalostno, da se ne posveča temam, ki res potrebujejo politično pozornost," pravi.

Kresalova je na novinarsko vprašanje, ali bo komisija DZ, ki naj bi preiskovala tudi odgovornost same ministrice, kaj odkrila pri njej, odgovorila, da bo za komisijo na voljo in so vrata pri njih vedno odprta. "Nimam kaj skrivati. Popolnoma sem prepričana, da delam zakonito in to, kar je prav," je zatrdila.

Kot je pojasnila, je že večkrat povabila predstavnike opozicije in predsednika pristojnega odbora, da pridejo na pogovor, da jim bodo odgovorili na vsa vprašanja.

Ministrica je izjavo poslanca Branka Grimsa (SDS) da bi moralo biti ime te komisije "preiskovalna komisija glede nesposobnosti koalicije" komentirala z besedami, da bi moralo biti ime preiskovalne komisije "preiskovalna komisija zoper pravno državo in zdrav razum".

Na vprašanje, kako je prišlo do razlike v številu izbrisanih, je odgovorila, da so "strokovne službe MNZ delale več mesecev, da so prišle do končnih rezultatov" ter jim zaupa, da so prave. Vzrok različnim številkam je po njenih besedah to, da je od začetka pojavljanja problema izbrisanih preteklo že 17 let. Medtem so se zamenjali upravljalci baz podatkov in tudi same baze, pri čemer se je "očitno tudi kakšna zadeva skrila".

Glede zastaralnih rokov - Grims Kresalovi namreč očita, da je glede njih zavajala javnost - je Kresalova zatrdila, da sama ne daje ocen, kako zastaralni roki tečejo, saj to ni njena pristojnost, temveč pristojnost sodišč.

Preiskovalna komisija, o kateri danes razpravljajo poslanci, bi bila po mnenju ministrice korektna, če bi zavzemala celotno obdobje in bi bila namenjena odgovorom, kdo vse je odgovoren za to vprašanje. "Res pa je, da je to težko, saj se je ta odgovornost v 17 letih razširila zelo široko po političnem spektru," ocenjuje.

Pojasnila je še, da je bilo izdanih okoli 2200 odločb, še okoli 300 jih je treba izdati in pričakujejo, da bodo do konca maja končali z izdajanjem dopolnilnih odločb. Kresalova je tudi zatrdila, da še ni nobene pravnomočne sodne odločbe, ki bi dosodila plačilo odškodnine.