V primeru izvolitve bo Žerjav na čelu SLS zamenjal celjskega župana Bojana Šrota, ki je predsednik stranke postal novembra 2007. Zahteve po Šrotovi zamenjavi so se pojavile že konec avgusta, v času lanskoletne državnozborske kampanje, ko je tedanji predsednik glavnega odbora (GO) SLS Aleš Primc predlagal Šrotovo razrešitev.

Kot je takrat pojasnil Primc, se je za ta korak odločil, ker predsednik SLS "ne dela v interesu stranke, ampak v interesu svojega brata", predsednika uprave pivovarne Laško Boška Šrota. Izvršilni odbor (IO) pa je Primčev predlog zavrnil ter Šrota soglasno podprl kot predsednika stranke.

Na jesenskih državnozborskih volitvah, na katerih je SLS nastopila skupaj s stranko SMS, je omenjena predvolilna koalicija dobila 5,21 odstotka glasov in pet mandatov v DZ - vseh pet poslancev je iz vrst SLS. Na volitvah leta 2004 pa je SLS sama dobila 6,82 odstotka glasov oz. sedem poslancev v DZ.

Po objavi rezultatov na volitvah 21. septembra je Bojan Šrot dejal, da zaradi manjše volilne podpore ne bo odstopil z mesta predsednika stranke, bo pa, kot je napovedal, ponudil odstop organom stranke.

Nekaj dni pozneje, 29. septembra, pa je IO sprejel sklep, s katerim je svetu stranke in GO predlagal, da skliče predčasni volilni kongres, na katerem bi stranka izvolila novo vodstvo.

Kongres naj bi bil po takratnih napovedih predvidoma okoli 20. novembra, vendar je v začetku oktobra svet stranke zavrnil predlog po sklicu predčasnega kongresa. GO pa je sredi istega meseca odločil, da stranka ne bo vstopila v koalicijo s t.i. levim trojčkom, ampak bo odšla v opozicijo. Obenem je GO izglasoval zaupnico Šrotu.

Slednjič pa je Šrot 24. marca letos nepreklicno odstopil z mesta predsednika SLS, zaradi česar je moral svet stranke sklicati predčasni volilni kongres. Do kongresa stranko zastopa in predstavlja njen podpredsednik Janez Podobnik.

Kot je pojasnil Šrot, se je za to odločil, ker je bil edini predsednik parlamentarne stranke brez funkcije v Ljubljani, kar je od njega terjalo veliko energije. Zavrnil je, da bi bil razlog za odstop neuspeh stranke na volitvah, saj so glede na okoliščine in javnomnenjske raziskave po njegovem mnenju dosegli soliden rezultat.

Kot najresnejša kandidata za novega predsednika sta se omenjala Žerjav ter poslanec in župan Krškega Franc Bogovič. Slednji je sicer takšno možnost že takoj zavrnil, Žerjav pa je sredi aprila napovedal svojo kandidaturo za položaj predsednika SLS.

Kandidat za predsednika je v začetku meseca v intervjuju za Reporter poudaril, da je bil sorazmerno slab volilni izkupiček SLS na parlamentarnih volitvah tudi posledica izenačevanja stranke s tajkuni.

"Vedno sem dejal, da bi moral gospod Šrot že od samega začetka reagirati drugače in se ograditi od tega vprašanja, a žal tega stranka ni naredila in smo se vsi zapletli v to zgodbo, čeprav SLS nikoli ni bila stranka kapitala," je v pogovoru za tednik dejal Žerjav.

Poleg novega predsednika bodo delegati izvolili tudi drugo vodstvo stranke. Za mesto podpredsednika in podpredsednice SLS je prispelo kar devet kandidatur. Po statutu mora imeti SLS eno podpredsednico in enega podpredsednika. Kandidirajo Nada Skuk, Irena Majcen, Olga Franca, Igor Hrovatič, Andrej Kermauner, Janez Podobnik, Janez Remškar, Peter Vrisk in pa Franci Bogovič.

Za deset mest v IO poteguje 33 kandidatov, za predsednika sveta stranke pa trije - Franc Kangler, Jakob Presečnik in Janez Remškar. Za 24-članski svet stranke se poteguje 69 kandidatov. Za predsednika glavnega odbora je šest kandidatov, in sicer Franc Bogovič, Igor Draksler, Mihael Prevc, Janez Ribič, Franci Rokavec in Marko Zidanšek.

Delegati pa bodo izvolili tudi člane in predsednika nadzornega odbora, člane in predsednika razsodišča stranke ter predsednika programskega sveta. Dosedanji predsednik stranke Šrot ne kandidira za nobeno funkcijo.

Na kongresu bodo obravnavali in sprejemali tudi več resolucij. Nosilna resolucija bo Kakšno SLS si želimo, obravnavali pa naj bi tudi resolucijo o finančni in gospodarski krizi, kjer bodo odgovorili na vprašanje problematike "tajkunskih zgodb".

V SLS bodo ponovno opredelili pogled na nacionalni interes v gospodarstvu, kulturi, zunanji politiki in drugje. Ena resolucija pa se dotika tudi zavzemanje za doseganje pravične meje med Slovenijo in Hrvaško.