Južnoafriški sodnik Richard Goldstone, nekdanji prvi tožilec za vojne zločine v Jugoslaviji in Ruandi pri Združenih narodih, je povedal, da je bil dogodek v Nürnbergu “prvi pomembnejši poskus pripisovanja krivde vojnim zločincem“, ki je obenem postavil temelje za razvoj modernega humanitarnega prava.
Goldstone je ocenil, da je ustanovitev mednarodnega sodišča leta 2002 „zelo pomemben korak naprej“ proti zagotavljanju, da morebitna prihodnja grozodejstva ne bodo tako hitro pozabljena. Pri tem je poudaril, da so današnja sodišča bolj pravična in bolj prefinjena od „nürnberškega“, saj bolj spoštujejo pravice žrtev in obtožencev.
Kljub temu je veliko služabnikov nacističnega režima z nižjim činom in njihovim zaveznikom uspelo pobegniti kazni za zločine, in sicer tako, da so prevzeli nove identitete, pobegnili iz Evrope ali celo našli zaposlitev pri sovjetski varnostni agenciji. Odločenost oblasti, da jih privede na zatožno klop, pa je pešala s pojavom hladne vojne, je povedal rabin Marvin Hier iz ustanove Simon Wiesenthal Center.
„Ti morilci so hodili po majhnih mestih in pobijali moške, ženske ter otroke, nato pa izginili brez sledu,“ je opisal Hier in dodal, da je svet hotel soditi nacističnim vojnim zločincem, za kar so posamezne države tudi namenjale sredstva, a neuspešno.
