Razlog? Štiriinštirideset fotografij, ki prikazujejo domnevno izživljanje ameriških vojakov nad zaporniki na različnih koncih sveta na podoben način kot v razvpitem bagdadskem zaporu Abu Grajb.

Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je po dolgotrajnem pravdanju z Bushevo vlado na sodišču dosegla pravico objave teh fotografij, ki po njenem dokazujejo, da so bile zlorabe sistematične. Obamova vlada je pred tremi tedni pristala, da se na razsodbo ne bo pritožila, in dosežen je bil dogovor, da 44 fotografij in morda še desetine drugih objavijo 28. maja. Potem pa si je Bela hiša v sredo premislila.

Zelo slab trenutek

"Skrbi me, da bi objava teh fotografij vplivala na varnost naših vojakov," je rekel Obama v kratki izjavi v Beli hiši. Obama si je fotografije ogledal in ocenil, da ni na njih nič bistveno novejšega od že znanih posnetkov zlorab in da bi objava "še dodatno razvnela protiameriško razpoloženje in po nepotrebnem povečala nevarnost grožnje za naše vojake" v Afganistanu, Iraku in drugod.

Kje je zdaj transparentnost, se na glas sprašujejo v liberalnih krogih, ki so z Obamovo odločitvijo močno razočarani tudi zato, ker "z njo zagovarja trditev Busheve vlade, da je šlo pri zlorabah le za posamezne primere. V resnici je šlo za sistematsko početje, ki ga je omogočila politika, ki so jo uvedli," je dejal predstavnik ACLU Jamel Jafeer.

Odločitev Obame ni bila lahka, saj se je gotovo zavedal, kakšni bodo odzivi. Toda predstavniki vojske so ga opozorili, da bi objava posnetkov lahko povečala grožnjo ameriškim vojakom in povzročila novi val protiameriškega razpoloženja v muslimanskem svetu - in to v trenutku, ko se Obama pripravlja na napovedani veliki nagovor muslimanom med obiskom Egipta prihodnji mesec. Razlogi so tudi notranjepolitični. Republikanci so doslej edino odmevnejše orožje proti Obami našli v obtožbah, da slabi državno varnost, denimo ko je objavil dokumente Busheve vlade o legalizaciji spornih metod zasliševanja ali ko je napovedal zaprtje Guantanama. Najglasnejši kritik je nekdanji podpredsednik Dick Cheney.

Pravniki sicer menijo, da bo Obamova vlada težko dosegla prepoved objave fotografij, primer pa bi lahko končal tudi na vrhovnem sodišču. Toda vsaj kar zadeva notranjepolitični vidik, je to vseeno, saj bo predsednik lahko trdil, da je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da objavo prepreči. In že sama napoved nasprotovanja objavi je naletela na nenavadno topel sprejem pri politikih, kot sta vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu John Boehner ali vplivni republikanski senator iz Južne Karoline Lindsey Graham. Slednji se je denimo postavil po robu Cheneyju in vzel Obamo v bran. "Obama se je zavedel, kakšna je razlika med tem, če si kandidat, in tem, če si predsednik," je rekel in dodal, da se ne strinja s podpredsednikom Cheneyjem, da Obama spodjeda državno varnost.

Vprašanje fotografij je del širše polemike, ki se na eni strani vrti okoli vprašanja državne varnosti, na drugi pa okoli tega, kaj storiti s spornimi politikami Busheve vlade v vojni proti terorizmu in ali proti članom nekdanje vlade sprožiti sodne postopke.

Iz Guantanama v večni zapor v ZDA?

Ena od vročih tem v tej razpravi je tudi zapiranje Guantanama in usoda tamkajšnjih zapornikov. Tudi tu se napoveduje nov udarec levici, ki želi popolno odpravo Bushevih politik. Po pisanju Wall Street Journala naj bi Bela hiša namreč razmišljala, da od petdeset do sto najhujših zapornikov iz Guantanama zapre na ameriških tleh brez možnosti izpustitve in brez sojenja. Pooblastilo za to bi morda iskali na posebnem sodišču za nacionalno varnost, ki bi ga ustanovili na novo, kar je ideja, ki je že nekaj časa živa med pravnimi strokovnjaki.

To naj bi bil eden od mogočih načinov, da Obama izpolni obljubo z začetka mandata, da bo Guantanamo zaprl v letu dni, za kar administracija še vedno nima podrobnejšega načrta, kar povzroča vse več nezadovoljstva tudi med demokrati. Ti namreč čakajo na odgovor, kje na ameriškem ozemlju bi lahko zaporniki končali, pri čemer si jih nihče ne želi videti na tleh svoje zvezne države.