Tako so Slovenci razvrstili teme, ki so zanje najpomembnejše pri odločanju o sprejemu novih članic v EU. Izbirali so med svobodo in demokratičnimi vrednotami, staranjem prebivalstva, vlogo EU v svetu, gospodarskimi temami, stabilnosti na mejah EU, kulturnimi in verskimi vprašanji ter priseljevanjem.

Vprašanje meje je za Slovence pomembnejše na nacionalni ravni kot na ravni EU ali osebni ravni, kaže Eurobarometer. Za večino drugih državljanov EU so meje sicer drugotnega pomena, najpomembnejši vprašanji pri odločanju o prihodnjih širitvah EU pa sta za večino svoboda in demokratične vrednote ter gospodarska vprašanja.

Poleg mnenj o prihodnjih širitvah Eurobarometer vključuje tudi raziskavo pogledov na pomen padca železne zavese ob 20. obletnici tega prelomnega dogodka v evropski zgodovini ter vplivu širitev leta 2004 na deset vzhodno- in srednjeevropskih držav, tudi Slovenije, in leta 2007 na Romunijo in Bolgarijo.

Slovenci se med vsemi državljani EU najbolj strinjajo s tem, da je padec železne zavese prispeval k padcu meja in k prostemu gibanju v Evropi. Čeprav se s tem strinja večina ljudi v vseh članicah unije, se stopnja strinjanja giblje med 83 odstotki v Veliki Britaniji, na Malti in Cipru ter 94 odstotki v Sloveniji.

Slovenci se tudi najbolj strinjajo s tem, da sta širitvi leta 2004 in 2007 okrepili vlogo EU v svetu. Tako meni 84 odstotkov Slovencev, takoj za njimi pa so s 83 odstotki Luksemburžani in z 82 odstotki Finci. Najbolj skeptični so glede tega Čehi (27 odstotkov se jih s tem ne strinja), katerih država trenutno predseduje EU.

68 odstotkov Slovencev je tudi prepričanih, da se je njihov življenjski standard od leta 1989 do danes bistveno izboljšal. Najbolj so o tem prepričani Poljaki, kjer tako misli 75 odstotkov vprašanih, ter poleg Slovencev še Čehi s 70 odstotki in Estonci s 67 odstotki.

Večina državljanov EU se tudi strinja, da je konec hladne vojne odprl poslovne priložnosti za zahodna podjetja v vzhodnem in osrednjem delu Evrope. Najbolj so se s tem strinjali anketiranci v Sloveniji in Avstriji (v obeh 89 odstotkov) ter na Madžarskem, v Luksemburgu in na Irskem (po 88 odstotkov).

Manj zadovoljni so državljani EU, predvsem v zahodnem delu Evrope, z vplivom širitve na varnost in stabilnost. Slovenci so poleg Dancev, Ircev in Maltežanov tudi v tem primeru med najbolj zadovoljnimi. Najmanj zadovoljni so z varnostjo in stabilnostjo na Portugalskem, v Italiji in Belgiji.

Večina državljanov sedemindvajseterice meni, da je razširjeno EU teže voditi. Edina izjema je Malta, kjer je javno mnenje glede tega vprašanja razdeljeno. Od novink je med desetimi državami, ki so najbolj prepričane o tem samo Slovenija, in sicer je z 88 odstotki v samem vrhu. Sledijo ji Portugalska, Francija in Avstrija.

V številnih članicah unije je večina vprašanih tudi prepričana, da so se s širitvijo na vzhod znižali socialni standardi. Najbolj je to mnenje prisotno v Grčiji, kjer je tako menilo 62 odstotkov vprašanih. Kot navaja Eurobarometer, je zanimivo, da tako misli tudi več kot polovica Slovencev in Madžarov (v obeh 52 odstotkov).

Eurobarometer tudi navaja, da nekdanja Jugoslavija in s tem kot ena njenih šestih republik tudi Slovenija nikoli ni bila del sovjetskega bloka, torej za železno zaveso, kar pomeni, da so Slovenci lahko potovali. Vendar pa tudi Slovenija deli podobno komunistično preteklost kot druge vzhodno- in srednjeevropske države, še ugotavlja Eurobarometer.