V enaki akciji lani je histološka preiskava potrdila melanom pri dveh od osmih posameznikov, pri katerih so posumili na melanom. Histološke preiskave v letošnji akciji odvzetih vzorcev še niso končane.
Z akcijo želijo ljudi izobraziti, da bi znali prepoznati nevarnosti, kot je na primer poklic, ki zahteva delo na prostem, kateri tip kože imajo, in jih izobraziti o tem, kako ravnati ob izpostavljanju nevarnosti, je povedal doc. dr. Igor Bartenjev, strokovni vodja projekta. Večina belcev ima fototip kože III, kar pomeni, da na soncu porjavijo, a se ob čezmerni izpostavitvi soncu koža lahko zelo opeče. Veliko jih ima tudi fototip II (to so predvsem ljudje s svetlo kožo in svetlimi očmi), ko se koža na soncu opeče še hitreje. Te dejavnike bi morali upoštevati pri izpostavljanju sončnim žarkom oziroma zaščiti pred njimi. "Vendar ljudje pri uporabi zaščitnih krem niso dosledni, enkrat jih uporabijo, drugič ne, čeprav je dokazano, da lahko že nekajkratna izpostavljenost soncu v mladosti kasneje prispeva k razvoju melanoma," je povedal. Enako je z uporabo solarija: če ga obiščete nekajkrat na leto, je škoda veliko manjša, kot če ga obiskujete redno, saj število ponovitev nevarnost povečuje. Dermatologi obisk solarija odsvetujejo, saj se predvideva, da je 15 do 30 minut sončenja v solariju enako preživetemu poletnemu dnevu na plaži.
Vsak bi moral na pregled znamenj
Za preglede pigmentnih znamenj bi se predvsem morali odločati ljudje v srednjih letih, saj je takrat pojavnost melanoma največja, je povedala Aleksandra Dugonika iz UKC Maribor. Opažajo tudi, da se moški premalo zavedajo nevarnosti melanoma. Na preventive preglede pridejo redkeje kot ženske, prav tako so maligni melanomi, ki jih pri njih odkrijejo, globlji kot pri ženskah. Kožo bi si morali redno pregledovati tudi ljudje, ki imajo po telesu več kot 30 pigmentnih znamenj, saj veliko znamenj pomeni večje tveganje za melanom.
Kako pogosto naj si ljudje dajo pri dermatologu pregledati znamenja? "Vsak posameznik bi moral na pregled znamenj vsaj enkrat v življenju, da dermatolog oceni, kakšen tip kože ima, ali ima morda melanom v družini in drugo, ter da na osnovi teh podatkov oceni, kolikšno je tveganje za melanom. Zdravnik mu bo dal tudi navodila, kako pogosto naj prihaja na preglede," je pojasnil Borut Žgavec iz UKC Ljubljana.
Magična meja: 1 milimeter
Število bolnikov z melanomom res ni veliko, vendar strmo narašča, je povedala Ana Benedičič iz SB Celje. "Čeprav se melanom vidi na koži, ga pogosto odkrijemo že v napredovani fazi, ko sega v kožo in ožilje ter se lahko širi po telesu. Nedopustno je, da pri nas še vedno odkrijemo veliko melanomov, ki so debelejši od 1 milimetra," je povedala. Veliko enostavneje ga je zdraviti, ko je melanom tanjši oziroma ko je videti le kot lisa na koži.
Zgodnje zaznavanje sprememb na koži pa je pravzaprav naloga vsakega posameznika. "Naj se ljudje opazujejo. Če opazijo spremembe, naj gredo k osebnemu zdravniku, ki jih bo po potrebi napotil k dermatologu," je svetovala.
"Koža je naš največji organ, kot oklep ščiti notranjost telesa pred škodljivimi učinki od zunaj. Zato ljudje kožo podcenjujejo in mislijo, da na njej ne more nastati nič škodljivega. In pridejo, ko je melanom globok že več kot 1 milimeter, pa čeprav so mesece dolgo opazovali, kako je rasel," je ponazorila Larisa Stojanovič z Medicinske fakultete v Ljubljani. Kadar je melanom debel le 0,4 mm, preživi 90 odstotkov bolnikov, z debelino melanoma pa se preživetje žal zmanjšuje.
