Hrvaški mediji so poročali, da Glavaš in Getoš Magdićeva nista bila na sodišču, Glavaševa odvetnika pa so zaprosili, naj zapustita sodišče, ker nista dovolila, da bi ju pred vstopom v sodno dvorano pregledali. Glavaš, ki živi v Osijeku in je prvi hrvaški poslanec, obtožen vojnih zločinov, danes tudi ni bil v saboru, ko so poslanci sprejeli predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna glede ureditve hrvaško-slovenskega spora o meji.
Gre za vnovično tretje sojenje Glavašu in peterici, ki se je začelo jeseni lani, obtoženi poslanec pa je večkrat ponovil, da se ne počuti krivega. Tožilstvo ga je bremenilo, da je odgovoren za trpinčenje in umor dveh srbskih civilistov in da je izdajal ukaze za nezakonite aretacije, trpinčenje in umore srbskih civilistov v Osijeku.
V svoji sklepni besedi konec aprila je dejal, da gre za politično motivirano obtožnico, saj so obtožbe proti njemu začeli objavljati potem, ko sta se razšla s predsednikom vladajoče HDZ Ivom Sanaderjem in odhodu Glavaša iz stranke.
Zgodba o sojenju Glavašu se je v javnosti pojavila poleti 2005, ko je eden izmed nekdanjih pripadnikov posebne vojaške enote v Osijeku spregovoril o umorih v Osijeku, Glavaša, ki je bil poveljnik obrambe mesta, je opisal kot "gospodarja življenja in smrti" v največjem slavonskem mestu.
Glavaš od začetka zanikal pričevanja, ki ga bremenijo odgovornosti
Glavaš je od začetka zanikal vsa pričevanja, ki ga bremenijo odgovornosti pri določanje oseb, ki naj bi jih bilo treba ubiti, in naročanju umorov. Prvi postopek proti Glavašu se je začel v Osijeku, potem pa so sojenje zaradi pritiskov na pravosodje, priče in preiskovalce, premestili v Zagreb.
Glavaševo sojenje so spremljali odvzem poslanske imunitete, pripor, njegova gladovna stavka, zdravljenje, vnovična izvolitev v sabor na prejšnji parlamentarnih volitvah in hkrati ukinitev pripora.
V primeru Glavaš je pričal tudi nekdanji predsednik kriznega štaba za Slavonijo in Baranjo in podpredsednik sabora Vladimir Šeks, ki ni obremenil Glavaša. Med drugim je dejal, da so pripadniki "pete kolone" v uniformah hrvaških vojakov organizirali umore. Povedal je tudi, da je zapustil Osijek, še preden so se zgodili umori, ki so navedeni v obtožnici proti Glavašu.
Saborska mandatno-imunitetska komisija bo sedaj morala odločiti, ali bodo Glavaša do pravnomočnosti sodbe ponovno priprli. Neodvisni strokovnjaki na Hrvaškem so večkrat ocenili, da primer Glavaš kaže na vse težave hrvaškega pravosodja, ki je zaradi slabe učinkovitosti deležno številnih kritik iz Evropske unije.
Medtem je predsednik Glavaševe regionalne stranke Hrvaške demokratske skupščine Slavonije in Baranje (HDSSB) Vladimir Šišljagić premiera Sanaderja obtožil, da je od sodnika v procesu proti Glavašu osebno zahteval izrek večletne zaporne kazni njegovemu bivšemu strankarskemu kolegu. Šišljagić je še povedal, da se je Glavaš umaknil na varno mesto in se bo prijavil na policijo, če mu bodo ukinili poslansko imuniteto.
Šišljagić je novinarjem tudi razdelil petminutni video posnetek, v katerem Glavaš obtožuje Sanaderja, da je producent njegovega sojenja in "največji mafijaš in kriminalec v srednji Evropi". Za zaroto proti sebi Glavaš v videu obtoži tudi direktorja hrvaške policije Vladimirja Faberja in glavnega državnega tožilca Mladena Bajića.
