V Izrael bo papež kot "romar miru", kot se je označil nedavno, prispel v ponedeljek, nato pa obiskal svete kraje, kjer je dele življenja preživel Jezus. Od teh jih nekaj, med drugim Betlehem na Zahodnem bregu, leži na palestinskem ozemlju. Poleg tega se bo srečal z izraelskimi in palestinskimi voditelji, predstavniki krščanske, judovske in muslimanske skupnosti, obiskal pa bo tudi palestinske begunce, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Njegov obisk je predvsem pastoralne narave in namenjen spodbujanju vse manj številčnega krščanskega prebivalstva, da ostane v Sveti deželi. Trenutno jih v precej slabih razmerah tam živi okoli 160.000; od tega 110.000 znotraj Izraela, 50.000 na Zahodnem bregu, 3800 pa na območju Gaze.

Benedikt XVI. je drugi papež, ki se je odločil za uradni obiska Izraela, s katerim je Vatikan uradne diplomatske odnose vzpostavil šele leta 1994. Njegov predhodnik Janez Pavel II. je državo obiskal leta 2000, leta 1964 pa se je za nekaj ur neuradno v Izraelu ustavil tudi papež Pavel VI. A medtem ko je Janeza Pavla II. na zgodovinskem obisku pričakala topla dobrodošlica, tega tokrat v tolikšni meri po pisanju AFP ni pričakovati.

Izraelci so namreč skeptični do nemškega papeža, ki je bil član Hitlerjeve mladine in je v odnosih med katoličani in Judi v času papeževanja že dvakrat sprožil napetosti. Prvič, ko je oktobra lani branil beatifikacijo papeža Pija XII., ki se med drugo svetovno vojno naj ne bi zoperstavil holokavstu, drugič pa januarja, ko je preklical izključitev iz Cerkve za škofa, ki je izrazil dvom v holokavst.

Skrajna desnica v Izraelu tako ob papeževem obisku napoveduje celo proteste, a je država zagotovila ostre varnostne ukrepe. Za varnost bo skrbelo kar 80.000 pripadnikov varnostnih sil, od tega 60.000 policistov, ostali pa bodo agenti tajnih služb in vojaki. Samo v Jeruzalemu bo obisk nadzorovalo 30.000 policistov. Ob papeževim prihodu iz Jordanije bo Izrael tudi zaprl svoj zračni prostor.

V luči varnostnih ukrepov bodo posebna pravila veljala tudi za kristjane s palestinskih območij, ki so po večini Arabci. Tisti z Zahodnega brega bodo dogodke ob papeževem obiskom lahko obiskali s posebnimi dovolilnicami, policija pa še vedno ni prepričana, ali bo dostop do prizorišča dogajanj omogočila tudi kristjanom z območja Gaze. Bojijo se namreč, da bi palestinsko gibanje Hamas to lahko izkoristilo za vtihotapljanje svojih ljudi v Izrael, piše ameriška tiskovna agencija AP.

Benedikt XVI. je sicer jezo povzročil tudi pri muslimanih, ko je leta 2006 z besedami vzhodnorimskega cesarja Manuela II. vzpostavil povezavo med islamom in nasiljem. Jordanija, kjer ga bo danes kot prvi sprejel jordanski kralj Abdulah II., bo papežev prvi obisk muslimanske države, čeprav je pred tremi leti že obiskal večinsko muslimansko Turčijo. V Jordaniji sicer živi okoli 200.000 kristjanov, od tega polovica katolikov.