Iztok Jurančič, predsednik SNS, ki je dala pobudo za skupni nastop sindikatov, je povedal, da se zavzemajo za spremembe delovne zakonodaje in zakona o kolektivnih pogodbah, povečanje pristojnosti nadzornih inštitucij, kot je inšpektorat za delo, ter enako imuniteto za neprofesionalne sindikaliste. Povečanje zaposlovanja za nedoločen čas, ki mora postati pravilo, naj bi dosegli z ekonomskimi spodbudami na področju davkov in prispevkov.
Jurančič je povedal, da je v Sloveniji v negotovih oblikah zaposlenih že okoli 280.000 ljudi, od tega prek podjemnih pogodb ali samozaposlenih 47.000. Opozoril je, da so te oblike dela značilne predvsem za novinarstvo, "kjer se od leta 2004 naprej ne zaposluje več, temveč le nadomešča". Poudaril je, da opravljajo ti zaposleni delo v enakem obsegu kot "redno zaposleni", pri tem pa pomenijo za delodajalca le 75 odstotkov stroška dela "redno zaposlenega". Poleg tega imajo veliko manj pravic; ne teče jim delovna doba, nimajo plačanih bolniških odsotnosti, ne dobijo regresa in 13. plače, niso upravičeni do posojil…
Jurančič je opozoril, da delodajalci zavestno in načrtno kršijo zakonodajo, ki prepoveduje sklepanje pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Izkušnje tudi kažejo, da se oškodovani zaposleni ne upajo potegovati za svoje pravice; če gredo na sodišče, jim namreč delodajalci nemudoma odpovejo delovno razmerje.
Predsednik KSJS Branimir Štrukelj je povedal, da je trditev o koristnosti prožnega trga dela le zavajanje. "Prožna varnost je dobra samo za delodajalca, za zaposlenega pa ne. Zaradi strahu pred izgubo dela so takšni delavci ubogljiva delovna sila, zato so za delodajalce še toliko bolj zanimivi," je povedal Štrukelj. Predsednik KSJS ugotavlja, da so najbolj pogoste žrtve negotovih oblik zaposlitve mladi in ženske. Omenil je učitelje v osnovnih in srednjih šolah, ki jih v zadnjih letih zaposlujejo predvsem za določen čas. "Tem učiteljem po 10 mesecih prekinejo delovno razmerje in jih znova zaposlijo v začetku novega šolskega leta. Na tak način so ob dopust, ob regres, ne teče jim delovna doba... Nerazumljivo je, da država to dopušča," je ogorčen Štrukelj.
