Med najpomembnejšimi dosežki tega sklica parlamenta je Pöttering izpostavil uspešno vključitev poslancev iz novih članic, ki so v unijo vstopile v letih 2004 in 2007 in prilagoditev dela večjemu in bolj raznolikemu parlamentu. "785 poslancev se je naučilo približati eden drugemu, se učiti drug od drugega in bolje sodelovati," je dejal.

Evropski parlament se je tudi razvil v odločilen kraj iskanja kompromisa na evropski ravni. To se je po besedah predsednik parlamenta pokazalo tako pri zakonodajnem svežnju Reach in finančni perspektivi za obdobje med letoma 2007 in 2013.

Na vrh dnevnega reda je parlament po besedah Pötteringa postavil tudi boj proti podnebnim spremembam. "Danes v svojih prizadevanjih nismo več sami," je dejal predsednik Evropskega parlamenta in pojasnil, da jih podpira tudi novi ameriški predsednik Barack Obama. "Zdaj moramo pridobiti še podporo drugih," je dejal Pöttering.

Tudi reforma finančnega sistema je delno posledica pobude Evropskega parlamenta, je dejal Pöttering, obenem pa priznal, da institucijo na tem področju čaka še veliko dela, ki ga bo moral opraviti prihodnji sklic.

V zadnjem času je Evropski parlament oživil razpravo o reformi institucij in spodbujal proces, ki je vodil v oblikovanje Lizbonske pogodbe. Ta po besedah Pötteringa vsebuje ključne reforme, s katerimi bo unija postala bolj pregledna in učinkovita. Pöttering je ob tem izrazil upanje, da bo češki senat danes podprl ratifikacijo Lizbonske pogodbe.

"Danes, ob 30-letnici, je Evropski parlament v središču evropske parlamentarne demokracije, o kakršni smo leta 1979 lahko le sanjali," je dejal Pöttering. Kot je pojasnil, so evropski in nacionalni parlamenti danes partnerji in se dopolnjujejo, Evropski parlament pa se povezuje tudi s parlamenti tretjih držav.

Pöttering je omenil tudi reforme znotraj parlamenta v iztekajočem se mandatu. Med njimi so spremembe načina dela in postopka. V novem mandatu bo tako začel veljati novi statut za poslance, ki bo prispeval k preglednosti delovanja institucije, veljati bodo začela tudi nova pravila za asistente.

Evropske volitve, ki se bodo v vseh državah članicah unije zvrstile med 4. in 7. junijem, so po besedah Pötteringa priložnost za poslance, da državljanom pojasnijo, zakaj je EU nujna. Ob tem je pozval državljane EU, naj se udeležijo volitev "za dobro prihodnost unije v 21. stoletju".

Med izzivi, ki čakajo poslance v novem sklicu, je Pöttering izpostavil gospodarsko krizo, energetsko politiko, prehod na nizkoogljično gospodarstvo, večjo varnost za državljane unije ter mir in stabilnost v svetu.

Dotaknil se je tudi svojega dveinpolletnega predsedniškega mandata. "Služiti Evropi je velik privilegij," je poudaril. Med drugim je dejal, da si je prizadeval za to, da so za vse člane parlamenta veljala enaka pravila.

V razpravi, ki je sledila Pötteringovemu govoru, so vodje političnih skupin večinoma pohvalili delo sedanjega predsednika. "Temu parlamentu ste dali dostojanstvo," je dejal vodja socialistov (PES) Martin Schulz, predsednik liberalcev Graham Watson (ALDE) pa ga je označil za "povezovalno figuro". "V zadnjem poltretjem letu je EP skozi vas, predsednika, igral vlogo posrednika in predlagatelja," je dejala Christiana Muscardini iz Združenja za Evropo narodov (UEN).

Podpredsednica evropskega parlamenta Margot Wallström je medtem poudarila, da je bilo tako za parlament kot celotno unijo pomembno, da je Pöttering branil demokratična načela, s čimer se je pogosto tudi zoperstavil voditeljem držav.

Je bil pa Pöttering deležen tudi kritik. Samostojni poslanec Daniel Hannan mu je tako očital, da vseh članov parlamenta ni obravnaval enako.

Po besedah vodje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP-ED) Josepha Daula je EU v tem mandatu parlamenta zelo napredovala. Kot je dejal, je med drugim pomembno, da je postala zgled strpnosti. "Ta parlament je z leti postal močnejši. Z uveljavitvijo Lizbonske pogodbe se bo še okrepil," pa je menil Watson.

Nigel Farage iz skupine Neodvisnost/Demokracija (IND/DEM) je bil precej bolj oster do dela parlamenta, predvsem, kot je dejal, zaradi neupoštevanja volje francoskih, nizozemskih in irskih volivcev. "Ne pomeni ne. Tega preprosto ne razumete. Če bi razumeli demokracijo, bi spoštovali ne v državah članicah," je dejal in parlamentu očital nedemokratičnost. "Dejstvo, da lahko to poveste, kaže, da je parlament demokratičen," mu je odvrnil Pöttering.