Tako smo ugotovili, da je NLB lani industriji in samostojnim podjetnikom zagotavljala približno 95 milijonov evrov posojil manj kot leto prej. Delež posojil tema dvema skupinama posojilojemalcem se je v celotni strukturi posojil banke znižal s približno 17 na 15,5 odstotka oziroma na več kot eno in pol milijarde evrov posojil.
Znatno je NLB lani povečala kreditiranje gradbeništva (s 530 na 750 milijonov evrov) ter transportne in komunikacijske dejavnosti (z 890 milijonov evrov na 1,1 milijarde evrov), tako da se je delež posojil v celotni strukturi v obeh primerih povečal za okoli dve odstotni točki. Okrepilo pa se je tudi kreditiranje prebivalstva (z 1,7 na 1,9 milijarde evrov).
Na drugi strani je NLB povečala kreditiranje finančnih dejavnosti, in sicer za več kot 18 odstotkov, na milijardo evrov, kar predstavlja 9,5 odstotka vseh posojil. Izjema so banke, ki jim je NLB lani odobrila za tretjino manj posojil kot leto prej - manj kot 850 milijonov evrov. Naša druga največja banka NKBM je lani nasprotno kreditiranje povečala v skoraj vseh gospodarskih dejavnostih. V predelovalnih dejavnostih za več kot deset odstotkov, na manj kot 620 milijonov evrov, v gradbeništvu za 24 odstotkov, na 280 milijonov evrov, v trgovini za več kot 14 odstotkov, na 370 milijonov evrov ... Na drugi strani pa tudi finančnemu posredništvu za več kot 17 odstotkov, na 550 milijonov evrov in prebivalstvu za več kot 11 odstotkov, na 820 milijonov evrov. Abanka, ki je po bilančni vsoti uvrščena za NKBM, ima sektorsko porazdelitev posojil v letnem poročilu precej manj razdelano, zato ni mogoče razbrati, kako so se lani v primerjavi z letom prej gibali deleži posojil po posameznih panogah. Razvidno je le, da je predelovalnim dejavnostim odobrila manj kot 600 milijonov evrov posojil oziroma za okoli petino več kot predlani, gradbeništvu za skoraj dvakrat toliko kot leto prej, trgovini pa za 450 milijonov evrov (predlani 380 milijonov evrov). bah