Toda izenačenje obeh poti do študija v vpisnih merilih kakovosti šoli ne bo v prid. Nasprotno, poklicna matura utegne postati celo neljuba bližnjica do želenega študija.
Med fakultetami, ki v letošnjem razpisu študijskih mest vztrajajo, da se je mogoče v univerzitetni študijski program prve ali druge stopnje vpisati le z opravljeno splošno maturo, so v Ljubljani le še medicinska, pravna in pedagoška fakulteta ter fakulteta za družbene vede. Vse druge so vrata vpisa na široko odprle vsem dijakom. Slovenski gimnazijski ravnatelji, združeni v Skupnosti slovenskih gimnazij, temu ne nasprotujejo, toda vpisna merila so poudarili, bi morala omogočiti enakovredno obravnavanje kandidatov. Zdaj kratko potegnejo splošni maturanti.
Ti morajo opraviti precej zahtevnejšo maturo in se do nje prebiti v zahtevnejšem programu, in vendar so pri vpisu po doseženih točkah povsem izenačeni s poklicnimi maturanti s petim predmetom. "To je krivično do gimnazijcev, ki so se v srednjo šolo vpisali v prepričanju, da je splošna matura edina vstopnica v univerzitetni študij, na dolgi rok pa lahko takšen vpisni sistem zniža tako kakovost srednjih šol kot kakovost študija," opozarja dr. Renata Ažman, vodja svetovalne službe na Gimnaziji Vič. Utegne se namreč zgoditi, da bodo dijaki ugotovili, da se jim ne "splača" na gimnazijo in na SM, saj se lahko na izbrani študij povsem enakovredno ali celo še lažje vpišejo tudi s PM z dodatnim predmetom. To se namreč ponekod že dogaja.
Ažmanova je skupaj z ravnateljico Gimnazije Vič mag. Alenko Krapež in predsednikom Skupnosti slovenskih gimnazij Janezom Pastarjem na oba slovenska šolska ministra - dr. Igorja Lukšiča in Gregorja Golobiča - naslovila pobudo za spremembo meril za vpis na študijske programe. V njej so pojasnili, v čem vidijo problem, in predlagali rešitev.
Po sedanjih vpisnih merilih si lahko dijak na SM pridobi maksimalno 34 točk, na PM pa maksimalno 23 točk. Če poklicni maturant opravi še peti maturitetni predmet, si lahko skupaj pridobi največ 28 točk, ki pa ob vpisu veljajo toliko kot 34 točk na splošni maturi. Toda splošni maturant mora za vse točke tri predmete opraviti na višjem nivoju, ki ga v PM ne poznajo. Splošni maturant mora v opraviti tri obvezne predmete (slovenščino, matematiko in tuji jezik ter dva izbirna, poklicni maturant pa slovenščino, strokovno teoretični predmet, matematiko ali tuji jezik in praktični del, za katerega mora izdelati nek predmet, opraviti storitev ali pripraviti nastop, in dodatni predmet. Poklicne maturante v precej večji meri kot splošne ocenijo njihovi učitelji. Poleg tega preživijo gimnazijci pri slovenščini, matematiki in angleščini precej več ur kot dijaki strokovnih šol. Povsem nesporno je torej, da je znanje splošnih maturantov večje. To navsezadnje opažajo tudi številni profesorji na fakultetah.
"Če vpisnih meril ne bomo spremenili, tvegamo, da se poveča osip pri študiju ali pa se bodo začeli zniževati kriteriji znanja, tudi v srednji šoli," so še opozorili podpisniki pobude. Po njihovem mnenju bi bilo najbolje, če bi točke pri obeh maturah izenačili tako, da bi bilo 23 točk na PM enakih 23 točkam na SM. Kandidat s PM bi tako lahko dosegel le 28 točk ali 82 odstotkov primerljivih točk. Splošni maturanti bi bili tako v prednosti pri vpisu. Poudarjajo, da bi morali biti dijaki s pogoji vpisa v študij seznanjeni že ob vpisu v srednjo šolo; katero maturo naj bi opravljali, pa bi se odločili ob koncu srednje šole. Vpisna merila naj bi skupaj dorekli predstavniki obeh šolskih ministrstev in vpisnih služb univerz.
In kaj pravita omenjena šolska ministra? Z ministrstva za visoko šolstvo so nam sporočili, da pobudo še preučujejo, čeprav so jo dobili že pred prazniki. Vinko Logaj, direktor direktorata za srednje šolstvo na MŠŠ, nam je povedal, da na MŠŠ podpirajo idejo, da bi vpisna merila premislila posebna komisija, da pa ne verjame, da bi sedanja merila lahko ogrozila kakovost srednjih šol ali fakultet, saj trend vpisa v splošne gimnazije še vedno narašča. V Dijaški organizaciji Slovenije so pobudo preučili, a se ji ne pridružujejo, kajti, kot je dejal njen predsednik Andrej Čuš, "gledati je treba na dobro vseh dijakov". Goran Tomšič z Ul pa je v skopem odgovoru navedel, da je možnost, da se v univerzitetni program lahko vpišejo tudi poklicni maturanti s petim predmetom, predvidel že zakon o visokem šolstvu iz leta 1999 in da to ni novost bolonjskih programov (kar drži, toda ta zakon je izključeval možnost, da bi se lahko gozdarski tehnik s petim predmetom vpisal na arheologijo, op. a.) in dodal, da je "vsekakor strokovna odločitev fakultete, ali bo akreditirala program s tovrstnimi vpisnimi pogoji. Pri novih programih je večina članic UL tako ravnala." Tomšič ob tem poudarja, da je gimnazijski program "predvsem prednost za posameznika", saj ta s tem pridobi več znanja, in da Ul ne bo "odstopala od kakovosti študijskega procesa.
