Po mnenju veterinarjev in rejcev je izraz prašičja gripa, kot so pristojni zdravstveni delavci po svetu sprva poimenovali bolezen, ki jo pri ljudeh povzroča nov virus gripe, krivičen do prašičev. "Po nedolžnem so prašiča okrivili zanjo, saj gre za mešanico virusov ptičjega, prašičjega in človeškega izvora, pri čemer tisti človeškega izvora predstavlja približno polovični delež, preostala dva pa vsak po četrtinski," poudarja dr. Zdravko Valenčak, strokovnjak za prašiče na Veterinarski fakulteti v Ljubljani.
Valenčak predvideva, da se je poimenovanje prašičja gripa za bolezen, ki jo povzroča novi virus gripe A H1N1 in ki se je začela pri ljudeh ter se tudi širi s človeka na človeka, pojavilo zato, ker so prašiči ena od redkih živalskih vrst z receptorji za sprejemanje različnih vrst virusov. "Prašič najverjetneje deluje kot zbiralnik, kjer se izmenjajo različni virusi in kjer lahko nastane nov virus. Izraz prašičja gripa najbrž izvira iz tega zgodovinskega ozadja, sicer pa ta bolezen s prašiči nima veliko skupnega," pravi Valenčak in pojasni, kakšna bolezen je prašičja gripa v pravem pomenu te besede.
Zanjo prašiči zbolevajo, a se na ljudi le redko prenese. Poteka podobno kot gripa pri človeku - žival ima povišano temperaturo, težko diha, kašlja, ima bolečine ... Pojavlja se povsod, kjer imajo prašiče, najpogosteje v Severni Ameriki. Leta 2000 so prašičjo gripo prvič dokazali v Sloveniji, vendar le s protitelesi, medtem ko živali niso imele izrazitih bolezenskih znakov.
Gripa, ki zadnje dni razsaja po Mehiki, ZDA, Kanadi in nekaterih evropskih državah (Španiji, Veliki Britaniji, Franciji, Italiji...), je po Valenčakovem mnenju izključno problem humane, ne pa veterinarske medicine. Zaradi poimenovanja prašičja je neprijetna tudi za prašičerejce. Dejan Židan, veterinar in predsednik uprave Panvite, ki ima eno od največjih rej prašičev v srednji Evropi, pojasni, zakaj. "Prvič zato, ker se ljudje neupravičeno ustrašijo živali, drugič pa zato, ker večina potrošnikov nima dovolj strokovnih informacij in lahko podvomijo o prehranski varnosti posameznih proizvodov," opozarja Židan. Hkrati priznava, da se v Sloveniji to na srečo ni zgodilo, po njegovem mnenju predvsem zaradi pozitivnega odziva slovenske oblasti in strokovnih institucij na pojav te bolezni.
Ob poročanju o dogajanju v Mehiki pa je Židan zaznal dvoje: da tamkajšnja zdravstvena služba slabo deluje in da mehiško kmetijstvo temelji na bistveno nižjih okoljevarstvenih, tehnoloških in zdravstvenih standardih kot evropsko.
