Čudi me ljubljanski župan Zoran Janković s tem, da se v svojem rešetanju zgodovinskih vrednot, ki jih velja obuditi, obenem pa potrjevanju sebe kot velikega športnega privrženca, še ni spomnil, da bi Ljubljani vrnil Tek prijateljstva. Spomnimo se. Tek prijateljstva je bila dolgo časa edini res vrhunski atletski dogodek. Ulični tek, ki se je, dokler ga pred leti iz domnevno finančnih razlogov niso ukinili, odvil kot vrhunec uličnih tekaških tekmovanj za 9. maja.
Približno 4000 metrov po strogem centru mesta, s štartom pri Ajdovščini. To je bil atletski posladek, ki nam je gledalcem omogočil videti in začutiti, kaj pomeni, ko mimo tebe priteče vrhunski srednjeprogaš. Ti so mi osebno sicer nasploh najbolj šarmantni tekači, z najboljšim stilom, taktiko in dramaturgijo dirke. Na slehernem tekmovanju so mi teki na 1500 oziroma še bolj na 5000 metrov največji dogodki. Disciplina, v kateri se podružijo tako vzdržljivost, hitrost kot taktika. Disciplina, v kateri vladajo lahki tipi iz Sahela, Kenije ter drugih z vodo razmeroma škrtih predelov planeta, kot so, ali so bili Miruts Yifter, Henry Rono, Said Aouita, Moses Kiptanui, Haile Gebrselassie ali šampion zadnjih let Kenenisa Bekele. Ta disciplina je nenazadnje dala tudi največje evropske tekaške legende, kot so Paavo Nurmi, Emil Zatopek ali Lasse Viren.
A eno je tek spremljati na TV, povsem nekaj drugega pa, če imaš tovrstne fante priložnost videti teči v živo. Ko začutiš, zaslišiš njihov lahki korak po asfaltu meter in pol pred teboj in dojameš, da je ta za mnoge nadležen način gibanja, v bistvu lahko največji možen žur. In neizprosna konkurenca. Jugoslovanski tekač je težko prišel v vrh, pri čemer je legendarni Dragan Zdravković v svojem odločnem poskusu dobiti tek v osemdesetih imel smolo in je izgubil tekaški copat, pa vendar je tek dokončal na eno nogo bos. Domačim tekačem je bilo težko priti med deset. Edini dve domači zmagi je dosegel Stane Rozman, danes sicer celjski podžupan, a tudi še vedno imetnik državnega rekorda na 10.000 metrov, postavljenega davnega leta 1983. Rozman je na teku zmagal dvakrat in to leta 1984 in 1986. Enostavno rečeno.
To, da tega teka prijateljstva ni več, se mi zdi večkratno zamujena priložnost in nekaj, kar bi si mesto, kot je Ljubljana, enostavno moralo privoščiti oziroma obuditi.