Velenjčani so se prvič v klubski zgodovini uvrstili v finale enega od evropskih rokometnih pokalov: v sezoni 1994/95 so jih na poti do sklepnih tekem v pokalu EHF zaustavili rokometaši ruskega Poljota iz Čeljabinska, v sezoni 2003/04 pa v pokalu pokalnih zmagovalcev tekmeci iz španskega Valladolida. Prvi finalni obračun med Gorenjem in Gummersbachom bo 23. ali 24., povratni pa 30. ali 31. maja. Prireditelj prve tekme bo znan po torkovem žrebu na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju.
Velenjska zasedba je peta slovenska rokometna ekipa, ki se je uvrstila v finale. Rokometaši Slovana so leta 1981 nastopili v evropskem finalu državnih prvakov, igralci Celja Pivovarne Laško so leta 2004 osvojili ligo prvakov, rokometašice Krima so štirikrat nastopile v finalu lige prvakinj (v letih 2001 in 2003 so zmagale, v letih 1999 in 2005 osvojile drugo mesto), igralke ljubljanske Olimpije pa so leta 1997 slavile v pokalu EHF.
Izbranci hrvaškega stratega na klopi velenjskega kluba Ivice Obrvana se na povratnem obračunu v deželi sira in čokolade niso ozirali na prednost sedmih golov s prve tekme v Rdeči dvorani, v dvoboj so krenili odločno, na novo zmago. Do 20. minute se je na igrišču odvijal izenačen boj, nato pa je vajeti igre v svoje roke vzela slovenska ekipa in si v 26. minuti priigrala tri gole (12:9), le nekaj minut kasneje pa štiri gole prednosti (14:10). V prvi polovici tekme sta bila najvidnejša posameznika zasedbe iz Šaleške doline vratar Ivan Gajič in levi zunanji igralec Momir Rnić. Prvi je zaustavil deset tekmečevih strelov, drugi pa je gostiteljem zabil štiri gole. Svoje so dodali tudi drugi velenjski igralci, ki so se na veliki odmor podali s prednostjo dveh golov (15:13).
V drugem polčasu so Velenjčani do 40. minute imeli pozitiven izid, predvsem po zaslugi čuvaja mreže Gajića, ki je ohranil "delovno temperaturo" iz prvega dela in na koncu zbral 18 obramb, medtem ko so njegovi soigralci začeli delati vse več tehničnih napak. Pri izidu 18:18 jim je popustila zbranost, kar so gosti izkoristili in si nekaj minut pred koncem priigrali štiri gole prednosti (25:21 in 26:22) ter imeli celo možnost, da povišajo na 27:22. Po neuspešnem poskusu se je igra domače ekipe, ki v švicarskem prvenstvu zaseda tretje mesto, povsem razpadla, na parketu pa se je začela veselica v režiji velenjskih rokometašev in njihovih 80 najbolj gorečih privržencev, ki so si tekmo ogledali na samem prizorišču.
