Demokrati so si že dolga leta prizadevali za večjo zaščito potrošnikov pred bankami, ki izdajajo kreditne kartice, vendar pa so bila prizadevanja v času predsedovanja Georgea Busha in republikanskega nadzora nad kongresom jalova. Izdajatelji kreditnih kartic so lahko počeli vse, kar jim je prišlo na misel. Brez napovedi so npr. lahko povišali obrestne mere in krepko zasolili kazni za dan zamude pri odplačilu obroka.
Zaradi finančne krize so se banke znašle v težavah, saj ljudje ne morejo odplačevati dolgov. Nekatere banke so celo pripravljene odpustiti del dolga, če imetnik kartice zapre račun. Finančna kriza je potrošnikom istočasno prinesla nekaj oddiha glede številnih ponudb kreditnih kartic, ki so pred krizo polnile poštne nabiralnike.
Američani na kreditnih karticah skoraj bilijon dolarjev dolga
Kljub temu pa banke zelo nasprotujejo predlogu zakona, ker jim bo vzel okrog 10 milijard dolarjev dobička na leto. Američani imajo na kreditnih karticah skupaj 963 milijarde dolarjev dolga, povprečni znesek dolga na gospodinjstvo pa je lani znašal 10.697 dolarjev.
V ZDA dolga na kreditnih karticah ni potrebno odplačati vsak mesec v celoti, ampak le minimalni znesek, ki ga določi izdajatelj. Ta minimalni znesek se seveda povečuje hkrati z naraščanjem dolga, izdajatelji kartic pa ponavadi tistim, ki so v težavah, še povišajo obresti, kar lahko počnejo tudi za nazaj. Vse to je povsem zakonito, podrobnosti pa se nahajajo v drobnem tisku, ki ga je potrebno brati z mikroskopom, česar večina ljudi ne počne.
Potrošniki bodo morali tudi po potrditvi zakona še nekaj časa počakati na večjo zaščito. V 90 dnevih po potrditvi bodo sicer morali izdajatelji imetnika kartice o povišanju obrestne mere obvestiti 45 dni pred tem ukrepom. Vsa druga določila zakona pa bodo stopila v veljavo šele leto dni po sprejemu zakona.
Banke in nekaj republikancev, ki so na njihovi strani, se medtem pritožujejo, da bo zakon pomenil oviro za kreditni trg.
