Kot so danes sporočili iz Evropskega parlamenta, je to prvi neuspešen primer spravnega postopka med parlamentom in Svetom EU, ki združuje države članice EU, odkar je 1. januarja začela veljati Amsterdamska pogodba, ki je močno razširila obseg soodločanja med parlamentom in Svetom.

Delegacija parlamenta je končni kompromisni predlog zavrnila z veliko večino, glavni kamen spotike pa je bilo odstopanje od 48-urnega delovnega časa.

"Na žalost tudi po petih letih pogajanj ni bilo mogoče doseči dogovora. Delegacija parlamenta je podala več predlogov o odstopanju od 48-urnega delovnika, da bi ta postal začasen in bi ga uporabljali le v izjemnih primerih. Odstopanje ne more biti večno. Za Svet je bil vsak poskus konca določila o odstopanjih nesprejemljiv," je poudarila vodja parlamentarne delegacije na spravnih pogajanjih Mechtild Rothe (PES/Nemčija).

"To je zelo žalostno, vendar pa bi slab kompromis poslabšal položaj delavcev na splošno in zdravnikov še posebej. Pustili smo odprte možnosti za prihodnost in upamo na rešitev tega vprašanja z novo Evropsko komisijo in novim sklicem Evropskega parlamenta," je medtem povedal parlamentarni poročevalec o direktivi Alejandro Cercas (PES/Španija), ki je igral glavno vlogo pri oblikovanju predlogov parlamenta.

Razočaran je bil tudi poročevalec v senci druge največje politične skupine v parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP), Jose Silva Peneda (Portugalska). "Kljub vsem prizadevanjem parlamenta, je odločitev Sveta jasen dokaz tega, da želi manjšina držav članic pokopati nekatere od temeljnih vrednot, ki obstajajo že vse od začetka evropskega socialnega modela," je bil jasen.

Svet in parlament stališč nista uspela zbližati niti pri vprašanjih vrednotenja neaktivnega dela dežurstva in tega, če se 48-urna omejitev šteje na vsako posamezno pogodbo o delovnem razmerju ali na vse morebitne pogodbe, ki jih je sklenil nek delojemalec.

Seveda drugačni odzivi prihajajo iz Sveta EU. Predsedujoča EU, Češka, je tako obžalovala, da ni prišlo do dogovora, ki bi po njihovem prepričanju okrepil varnost delojemalcev.

"Izid pogajanj je bil brez vsakršnega dvoma pod vplivom prihajajočih volitev v Evropski parlament. V teh okoliščinah poslanci niso bili pripravljeni sprejeti sporazum, ki bi sicer izboljšal položaj delojemalcev in obenem omogočil pripeljal do bolj prožnega trga delovne sile, kar Evropa v tem trenutku šibke gospodarske dejavnosti potrebuje," je dejal češki minister za delo in socialne zadeve Petr Nečas, ki je v pogajanjih predstavljal članice EU.

Obenem je zatrdil, da trenutna direktiva omogoča v skrajnih primerih tudi 78-urni delovnik in da je parlament ves čas zavračal predlog držav članic, da se odstopanje omeji na 60 oz. 65 ur. Pojasnil je tudi, da možnost odstopanja izkorišča že 15 držav članic unije in da bo zaradi zavrnitve sprememb direktive o delovnem času sedaj to možnost uporabljalo še več in ne manj držav, še posebej v sektorjih, kjer so v to delodajalci zaradi značilnosti delovnih mest prisiljeni.

"Več držav članic bo uporabljalo odstopanje, težje bo to določilo odpraviti v prihodnosti. Parlament je vztrajal na ideologiji in ni želel upoštevati politične in ekonomske realnosti," je dodal Nečas, ki je odgovornost za neuspeh pogajanj pripisal parlamentu.

"Globoko razočaranje" je medtem izrazil tudi evropski komisar za za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Špidla.

V veljavi bo tako sedaj ostala trenutna direktiva, čeprav se lahko Evropska komisija, ki je spremembe direktive predlagala septembra 2004, odloči, da pripravi povsem nov predlog sprememb. Ta pa bo moral v vsakem primeru upoštevati sodbe Sodišča Evropskih skupnosti, ki je leta 2000 in 2003 v dveh primerih presodilo, da bi morali delodajalci celoten čas dežurstva, aktiven in neaktiven, šteti v delovni čas.