Igra s kladivom in žago
Doživljajsko igrišče je poseben prostor za aktivno preživljanje prostega časa, ki otrokom in mladim ponuja različne možnosti izražanja v varnem okolju. Temelji na filozofiji delo-igra ter odprtem pristopu k igri, pri čemer igrišče postane "last" otrok. "Koncept dela je drugačen, podoben je ustvarjalnim delavnicam, le da se otroci bolj približajo naravi. Na voljo imajo razno orodje in materiale, kot so voda, kamenje, les in ogenj, kar omogoča otrokom vzpostaviti stik z okoljem in dejavnostmi, od katerih ga zaščitniški starši običajno odvračajo," je povedal "razvijalec" doživljajskih igrišč, "dožijev", v Sloveniji Janez Arh, predsednik društva CPM in vodja programa delo-igra.
Na območju igrišča doživetij, ki je ograjeno in ga običajno postavijo v strnjena blokovska naselja, ni klasičnih igral. Otroci svobodno izbirajo, ali bodo žagali drva, zabijali deske, pomagali pri ognjišču, posadili rožo ali mesili testo. Nekaterim se na prvi pogled zdi nezaslišano, da bi otroku dali v roko žago ali kladivo, toda za varnost in spoštovanje pravil je po Arhovih besedah poskrbljeno: "Vse poteka pod nadzorom pedagogov oziroma usposobljenih prostovoljcev. Vendarle pa poskušamo otrokom prepustiti čim več svobode, posežemo le, ko je početje nevarno. Le tako se lahko otrok nauči kaj o tveganju in samoorganizaciji." Za morebitne spodrsljaje ima vsako doživljajsko igrišče urejeno zavarovanje in je povezano z institucijami za zdravstveno pomoč ter centri za socialno delo.
"Dožiji" namesto drog in vandalizma
Zamisel o doživljajskih igriščih v Sloveniji še ni dozorela, med drugim zato, ker ljudje sploh ne vedo, da kaj takega obstaja, napoti pa sta še pomanjkanje financ in birokracija, je ugotovil Arh. Zanesenjaki sicer prirejajo igralne dogodke in delavnice s podobno vsebino, ki jih udeleženci navdušeno hvalijo in se sprašujejo, zakaj niso pogostejši. Prav tako jih podpirajo strokovnjaki, kot je denimo doc. dr. Tatjana Devjak z ljubljanske pedagoške fakultete. "Pomoč doživljajskih igrišč pri vzgoji in oblikovanju posameznikove osebnosti je izredno potrebna in pomembna - z vidikov simbolne identifikacije mladostnika, preventivnih programov, zagotavljanja naravne vzgojne situacije sprejemanja drugačnosti," je ocenila in izrazila skrb, če se k dejavnostim ne pristopa dovolj profesionalno in odgovorno. S tem se strinja tudi njena kolegica, asistentka Sanja Berčnik, ki prednost teh igrišč vidi v razvijanju kritičnega mišljenja pri otrocih, "doži" pa nudi "varno okolje, v katerem lahko otroci sprejemajo določena tveganja in vidijo posledice svojih dejanj".
Ravno to, da lahko delajo, česar drugje ne smejo ali ne morejo, in da pod nadzorom dobijo odgovor na vprašanje, kaj se zgodi, če..., je po Arhovem mnenju velika prednost. "Če otrok nima možnosti za konstruktivno igro, se bo kasneje zatekal k destruktivnim načinom izražanja, k vandalizmu, drogam," je presodil in temu je prikimala tudi Tinka Pelhan, učiteljica v waldorfski šoli. "Otroci na doživljajskem igrišču doživijo življenje takšno, kot je. Starši jih večkrat podcenjujejo in jim ničesar ne pustijo, tukaj pa vklopijo svojo domišljijo in dobijo samozavest, da zmorejo več, kar je pomemben dosežek za prihodnost," je pristavila.
