Weissova je po vrnitvi poudarila, da je bilo delo na prizadetem območju zelo težko, saj je njihov delavnik trajal od ranega jutra do polnoči ali celo do ene ure zjutraj. Prebivalce pokrajine Abruci medtem še vedno vznemirjajo popotresni sunki, ki pa so iz dneva v dan šibkejši in dosegajo intenziteto 3,2 do 3,3 stopnje po Richterju.
Weissova je poudarila, da italijanska civilna zaščita zelo dobro obvladuje položaj, zato italijanske oblasti tudi niso zaprosile za mednarodno pomoč. Osemčlanska skupina strokovnjakov iz EU je sicer pomagala italijanskim kolegom pri ocenjevanju uporabnosti v potresu poškodovanih objektov, pripravljala je predloge rešitev, ves čas pa je bila tudi v tesnih stikih z evropskim Centrom za spremljanje in obveščanje (MIC).
Poleg Slovenke so v skupini sodelovali tudi strokovnjaki iz Francije, Grčije, Nemčije, Portugalske in Španije ter dva strokovnjaka iz skupnega raziskovalnega centra Evropske komisije; ekipo je spremljal tudi predstavnik MIC.
Kot so pojasnili v službi za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve pri upravi za zaščito in reševanje, lahko države tovrstno pomoč ponudijo samo na podlagi prošnje prizadete države. Italija je za pomoč zaprosila prek mehanizma civilne zaščite Evropske unije, prek tega pa je prošnjo za pomoč prejela tudi Slovenija.
Tokratna zahteva Italije je bila zelo specifična, saj je šlo za pomoč pri oceni poškodovanosti objektov. Strokovnjaki so bili tako izbrani ad hoc. V tem primeru je bilo prijavljenih več kot 30 strokovnjakov, na podlagi ustnih intervjujev pa so izbrali devet strokovnjakov, med njimi Weissovo. Na evropski ravni sicer obstaja baza strokovnjakov, v kateri ima Slovenija štiri strokovnjake, a prav zaradi specifičnosti italijanske zahteve, so tokrat strokovnjake izbirali ad hoc.
