Še več, Laščani naj bi bili pripravljeni ERBD z manjšinskim deležem spustiti tudi v lastništvo Pivovarne Laško v upanju, da bi si z lastništvom mednarodne finančne institucije zagotovili mir pred državo. In sicer naj bi, če bodo pogovori uspešni, delničarji Pivovarne Laško na skorajšnji skupščini odločali o odobrenem kapitalu tako, da bi k vpisu novih delnic povabili izbranega investitorja, s tem pa bi se izboljšala tudi kapital in struktura financiranja.
Kot je znano, sta NLB in NKBM Infond Holdingu nedavno podaljšala kratkoročna posojila, vendar se rok za vračilo posojil izteče junija. Zaradi političnega viharja, ki ga je sprožila odločitev državnih bank, je jasno, da Laščani težko računajo, da jim bodo banke ponovno podaljšale posojila. Predstavniki vlade so v zadnjih dneh večkrat povedali, da podaljšanja posojil Infondu, prek katerega Boško Šrot obvladuje lastništvo pivovarne in Mercatorja, ne podpirajo, ampak od bank pričakujejo, da bodo Infondu, če posojil ne bo vrnil, zasegle delnice Mercatorja in Pivovarne Laško, s katerimi so banke zavarovale posojila.
Infond se lahko temu izogne samo, če najde novega kupca za četrtino Mercatorja, saj bi lahko s kupnino poravnal svoje obveznosti do bank. Toda pri tem nima prostih rok, saj je NLB zahtevala pristanek na zavezo, s katero prodaja Mercatorja brez soglasja banke ni možna. S tem se je banka izognila možnosti, da bi Mercator pristal neposredno v rokah hrvaškega Agrokorja, saj bi lahko njegovo obvladovanje Mercatorja ogrozilo slovensko živilskopredelovalno industrijo, ki je močno izpostavljena državnim bankam.
Druga možnost Infonda, da se reši zaplembe delnic, je, da posojilo predčasno poplača. Po naših informacijah so Šrotovi svetovalci, med katerimi je ključno vlogo odigrala avtorica pomembnega dela gospodarskega prava Nina Plavšak, v dogovore z NLB vnesli določilo, da predhodno soglasje banke k morebitni prodaji Mercatorja ne velja, če je posojilo predčasno poplačano. Prav na to določilo bi se lahko sedaj oprli Laščani, če bi jim uspelo doseči dogovor z EBRD.
Na vprašanje, ali lahko potrdi ali zanika, da se EBRD zanima za slabo četrtino Mercatorja, je direktor EBRD za Slovaško, Madžarsko, Češko in Slovenijo Francois Lecavalier odgovoril, da govoric ne komentira. "Kot delničar Agrokorja smo v stikih z vsemi pomembnimi igralci v sektorju. Četudi z njimi sestankujemo, to še zdaleč ne pomeni, da načrtujemo kakršen koli konkreten posel, ki ga omenjate. EBRD v naložbe vstopa na transparenten način in posle redno objavlja na svoji spletni strani."
Glede možnosti vstopa v lastništvo Pivovarne Laško je dejal, da gre za zasebno podjetje. "EBRD načelno vstopa v podjetja kot pomoč pri njihovem prehodu v privatizacijo. V Sloveniji je bil tak primer NLB, iz katere smo izstopili potem, ko se je izkazalo, da privatizacije ne bo. Načelno pa smo naklonjeni tudi podpori podjetjem, ki vlagajo v tujino." Na vprašanje, ali bo kot delničar Agrokorja podprl vstop v Mercator, je odgovoril, da bo na to vprašanje odgovoril na skupščini delničarjev Agrokorja in da mu ga za zdaj ni še nihče postavil.
Prav v usmeritvi EBRD, da vstopa v lastništvo podjetij, ki širijo svojo dejavnost na manj razvite trge, bi lahko našli utemeljitev za njegovo morebitno odločitev za vstop v lastništvo Mercatorja, saj ta v zadnjih letih pospešeno širi svoje poslovanje na trge jugovzhodne Evrope. Toda EBRD bi lahko bil po mnenju poznavalcev razmer dejansko trojanski konj, saj bi neposredni vstop Agrokorja, ki uživa močno podporo hrvaške politike, država poskušala preprečiti.
Ob tem velja opozoriti, da noben resen investitor v Mercator ne bi vstopil brez opravljenega skrbnega pregleda, ki običajno traja nekaj mesecev. V sedanjih razmerah svetovne finančne krize je težko verjeti tudi, da bi katera koli finančna institucija Laščanom zagotovila nova večdesetmilijonska posojila brez skrbnega pravnega pregleda. Infond Holding pa mora posojilo vrniti v 45 dneh.
vesna.vukovic@dnevnik.si
suzana.rankov@dnevnik.si
