Hrastarjeva je bila namreč kot tožilka tista, ki je po svoji funkciji sodelovala pri odrejanju nadzora "socialnega omrežja" več osumljencev. Kot rečeno, so pri nekem osumljencu ugotovili, da je bil v stiku z mobilnim telefonom, ki ga uporablja Brezigarjeva. Iz policijskih vrst že prihajajo ocene, da po tem incidentu, zaradi katerega je morala Brezigarjeva že poročati pravosodnemu ministru Alešu Zalarju, z generalno tožilko ni več mogoče sodelovati.

Kot je znano, je Brezigarjeva ministru Zalarju zapisala, da je šlo pri nadzoru njene telefonske komunikacije za poseg v neodvisnost tožilstva. Zalar je za pojasnilo zaprosil notranjo ministrico Katarino Kresal, ki je odgovorila s pojasnilom policije, da vse ukrepe izvajajo v skladu z zakonom in odredbami. Včeraj se je s tem vprašanjem ukvarjala tudi parlamentarna komisija za nadzor tajnih služb. Njen predsednik Zvonko Černač je dejal: "Zoper generalno državno tožilko Barbaro Brezigar niso bili izvajani prikriti preiskovalni ukrepi." Brezigarjeva je torej ostala osamljena z mnenjem, da je policija nadzorovala njene komunikacije.

Iz tožilstva smo medtem dobili neuradne informacije, da je zdaj tožilka Hrastarjeva zaradi vsega skupaj pod pritiskom z vrha tožilstva in da se celo pripravlja njena razrešitev kot vodje preiskave zadeve Patria. Brezigarjevi smo v zvezi s tem včeraj postavili vprašanja. Vprašanja smo poslali tudi tožilki Hrastarjevi. Namesto odgovorov Brezigarjeve smo dobili vabilo na tiskovno konferenco, na kateri bo danes vrhovno državno tožilstvo "podalo pojasnila o aktualnih vprašanjih v zadevi Patria". Hrastarjeva nam je odgovorila, da "dela striktno po zakonu in profesionalno" in da bo odgovore posredovala danes. Vprašali smo jo, ali bo to na sklicani tiskovni konferenci. Toda o tiskovni konferenci ni vedela nič. To, da tožilka, ki vodi preiskavo o Patrii, ne ve nič o tiskovni konferenci, na kateri bo vrhovno tožilstvo govorilo o aktualnostih v tej isti zadevi, zadevi Patria, je zgovorno samo po sebi. Hrastarjeva tega ni želela komentirati. Eden od njenih sodelavcev pa nam je rekel, da Hrastarjeva ne namerava prevzeti vloge "grešnega kozla".

Vpleteni zdaj čakajo, kaj bo storil pravosodni minister Aleš Zalar. Ta nam je včeraj povedal: "Odgovor, ki smo ga prejeli od MNZ, smo preučili. Zdaj je jasno, da sta si stališči generalne tožilke in policije nasprotni. Kaj je res, v tem trenutku še ni mogoče ugotoviti. Vsekakor pa nezaupanje med tako pomembnima organoma, kot sta policija in tožilstvo, ki morata sodelovati v tem in preostalih primerih, ni dobro. V tem trenutku se še nismo odločili o nadaljnjih korakih." Naše informacije pravijo, da razrešitev generalne državne tožilke Brezigarjeve ni izključena, in to predvsem zaradi njenega ravnanja, ko je ugotovila, da je policija "ujela" njeno komunikacijo z osumljencem. Torej predvsem zaradi njenih domnevnih "pritiskov" na policijo in tožilko Hrastarjevo. V tem primeru naj bi pravosodno ministrstvo uporabilo določbo iz 41. člena zakona o državnem tožilstvu, ki pravi, da se generalnega tožilca lahko razreši, "če s svojim ukrepanjem in ravnanjem izkaže, da ni sposoben ali primeren za opravljanje vodstvene funkcije".