Drugi največji strošek predstavljajo preureditve cestninskih postaj, projektiranje, prometna signalizacija in oprema, talne označbe, odstranitev kabin, označitev vseh priključkov, avtocestnih vstopov v državo... je razvidno iz podatkov, ki so nam jih posredovali z Darsa. Doslej so ti posegi Dars stali že 2,7 milijona evrov, celovita preureditev cestninskih postaj pa bo, kot smo že opozorili v soboto, stala kar 45 milijonov evrov, kar pomeni znaten delež za letos načrtovanih vinjetnih prihodkov. Pri čemer ne gre pozabiti, da so vinjete začasen sistem cestninjenja.
A, kot poudarjajo na Darsu, cestninskih postaj letos še ne bomo podirali. Zato tudi v letnem programu razvoja in obnavljanja avtocest predvidenih 45 milijonov evrov stroškov za preureditev oziroma odstranitev cestninskih postaj letos ne bo nastalo. Kljub temu strošku pa se temu ne bo mogoče izogniti, saj bodo letos na Darsu začeli pripravljati investicijsko in projektno dokumentacijo za preureditev cestninskih postaj. In tudi to ne bo zastonj, Dars naj bi stalo 2,2 milijona evrov. Kdaj natančno naj bi cestninske postaje začeli podirati, na Darsu ne napovedujejo.
Ker so v avtocestnem programu za leto 2009 predvideni precej nižji stroški za poplačilo dolga Darsa, kot so jih na ministrstvu za promet ocenjevali še pred nekaj meseci, nas je zanimalo, ali so morebiti na Darsu reprogramirali odplačilo dolga. V družbi poudarjajo, da do reprograma ni prišlo, stroški pa so od sprva predvidenih nižji zaradi »spremenjenih predpostavk o višini globalnih obrestnih mer v letu 2009«. Zaradi nižjih obrestnih mer naj bi imel Dars letos okoli 10 milijonov evrov manjšo anuiteto, kot so sprva predvidevali. Okoli 6,3 milijarde evrov dolga za financiranje obstoječega avtocestnega programa naj bi Dars tako dokončno poravnal do leta 2037.
barbara.hren@dnevnik.si
