Malo po polnoči naj bi se ugasnili vsi mobilni telefoni, prenehal naj bi delovati tudi svetovni splet, do jutra pa naj bi večji del planeta ostal tudi brez električne energije. Že naslednji dan bi na Zemlji zavladal kaos brez primere, do konca leta 2013 pa naj bi posledično od lakote umrlo več kot 100 tisoč Evropejcev.
Da bi si človeštvo opomoglo po takšni krizi, proti kateri je finančna videti popolnoma zanemarljiva, bi bili potrebni vsaj dve desetletji.
Sončeve nevihte sicer ne zbujajo večje pozornosti, saj ponavadi nimajo nikakršnih posledic za navadne Zemljane; z njimi se srečujejo predvsem astronavti in upravljavci satelitov. Ljudi na planetu namreč pred nabitimi subatomskimi delci ščiti Zemljino magnetsko polje. Lahko pa se zgodi, da Sonce naenkrat odda tako veliko količino toplotne energije, da bi ta lahko ogrozila tudi življenje na Zemlji.
Življenje je danes preveč odvisno od električne energije
Podoben "Sončev napad“ je Zemlja že doživela, nazadnje 1. septembra 1859, ko so se zaradi močne svetlobe kalifornijski rudarji kar sredi noči odpravili na delo. Vendar je "električni šok“ takrat predstavljal popolnoma obvladljiv problem, saj je človeška civilizacija temeljila predvsem "na železu in mišicah“.
Danes pa vse na Zemlji poteka prek superomrežij električne energije in telekomunikacij, tako da bi bil podoben scenarij veliko bolj uničujoč. Zaradi manjše Sončeve nevihte, ki je pred 20 leti prizadela Kanado, je brez elektrike ostalo 20 milijonov ljudi. Najmanj bi bili tako ob takšnem scenariju prizadeti prebivalci držav tretjega sveta, ki niso tako odvisni od elektrike in bi se lažje prilagodili na življenje brez nje.
