Los Zetas se ukvarjajo z marsičem, najraje z mamili, ki jih na tem območju ne primanjkuje, včasih pa kakšnemu novinarju s kladivom polomijo tudi prste – le za opozorilo medijem, naj se ne vmešavajo v njihove zadeve.

Capos, šefi, se vsakega vohljača na hitro znebijo (ponavadi je dovolj le malo ostrejši pogled na pištolo za njihovim pasom), saj v vojni z mamili nočejo imeti opazovalcev, sicer pa najbolje delujejo v senci. Tudi drugi prebivalci obmejnega mesta niso najbolj zgovorni, tudi če bi jim denar, ki bi jim morda odvezal jezik, prišel še kako prav. A so Los Zetas že prej poskrbeli zanje in sedaj vedo, da se za nekaj drobiža ne splača izgubiti prstov, noge ali pa življenja.

Los Zetas so kralji območja, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem imigrantov, preprodajo mamil, z vodenjem prostitucije, video piratstvom ter lokalno politiko

Njihove krvave roke pa segajo globoko v Srednjo Ameriko. Los Zetas imajo zanimiv in brutalen način rekrutiranja delavcev – enega od njih, ki je kasneje prevzel preprodajo kokaina, so vrgli v zadnji del tovornjaka, mu pod nos porinili puške ter mu dali tri možnosti: ali naj jim plača sto tisoč dolarjev ali naj prične delati zanje ali pa umre. Denarja ni imel, živeti pa je še želel.

V naslednjih dneh je tolpa pobila vse druge preprodajalce mamil na tem območju, neimenovani (zaradi lastne varnosti) preprodajalec pa je dnevno prodal za štiri tisoč dolarjev kokaina. Zanj se je nevarno delo končalo, ko so v njegovo hišo vdrli mehiški vojaki, ti ga sicer niso aretirali, a vendar je bil razkrinkan. Los Zetas so se mu zahvalili za sodelovanje in diskretnost, ko jih ni razkril, nato pa mu dovolili upokojitev. A vendar se je sedaj odločil za lastno podjetje – prodaja namreč marihuano. Zaveda se, da delo neodvisno od zloglasne tolpe ni najboljše ideja, ki bi se lahko izkazala celo za smrtonosno. "Morda sem neumen, a ne znam početi ničesar drugega. Če me bodo ulovili, me bodo ubili. Neodvisno delo enostavno ni dovoljeno,“ je dejal.

Los Zetas se strogo držijo pravil - najpomembnejše med njimi je spoštovanje

"Zunanjemu opazovalcu se morda zdi, da karteli vsepovprek ubijajo ljudi. A potrebno je razumeti, da obstajajo določena pravila, ki jim je potrebno slediti. Morda koga ne želiš ubiti, a ga je potrebno, saj gre tukaj za spoštovanje. Brez njega nič ne deluje. Capos uporabljajo logiko za reševanje problemov,“ je razložil "Jose“ in dodal, da so pravila mamilarskih kartelov sveta.

Jose je prepričan, da velika težava tiči v skorumpirani policiji in oblasti, ki zaradi vedno večjega pretoka mamil zahteva višje podkupnine. "Uporablja se pravilo 10. Za vsakih deset kilogramov kokaina, ki ga prestavimo, moramo tri dati policiji ali oblasti, sedem pa jih lahko obdržimo. V težkih časih policija včasih koga aretira, nato pa z njim izsiljujejo povišanje podkupnine.“