Naših pokojninskih skladov kriza na svetovnih borzah vendarle ni tako prizadela, a strokovnjaki opozarjajo, da je to le slaba tolažba, saj so donosi slovenskih pokojninskih skladov dolgoročno še vedno močno podpovprečni.

"Skladi v razvitih okoljih so zabeležili padce, vendar ni s tem nič kaj preveč narobe. Delnice so pač na kratek rok nestanovitne, toda posameznikov naložbeni horizont dopušča, da te padce - čeprav so trenutno videti grdi - v daljšem obdobju amortizira," je poudaril dr. Aleš Skok Berk, docent z Ekonomske fakultete v Ljubljani. "Zagovarjam zanašanje na delniška premoženja za posameznike, ki imajo še vsaj deset let do upokojitve, četudi imajo ta trenutno razmeroma nizke vrednosti."

"Izrazito konservativna naložbena politika v času krize pomeni nižje padce vrednosti sredstev, če gledamo za daljše obdobje, pa naši pokojninski skladi po donosnosti zaostajajo za pokojninskimi skladi v razvitih državah," je enakega mnenja generalni direktor na ministrstvu za delo Peter Pogačar. Zanimivo je, da podatki OECD kažejo, da so pokojninski skladi, ki so imeli v minulem letu najvišjo izgubo, v daljšem obdobju v povprečju dosegli najvišje donose na leto, je dodal.

Berk je ob tem opozoril, da pokojninske družbe v trenutnih razmerah ne razkrivajo jasne slike in so pred javnostjo privilegirane v primerjavi z vzajemnimi pokojninskimi skladi, saj so podjetniške obveznice v njihovih portfeljih vrednotene po nominalnih vrednostih in ne po tržnih. "Tako se lahko pravzaprav postavljajo s stopicanjem na mestu v časih, ko so se finančni trgi zamajali - kar pa ni primerljivo. Tako si ljudje predstavljajo, da je neki produkt boljši od drugega zaradi višje donosnosti v sicer slabem letu," je poudaril.

Že pred dnevi je Peter Filipič, predsednik uprave Pokojninske družbe A, povedal, da "so se kritike nekaterih ekonomistov, češ da zajamčeni donos in posledično konservativna politika slovenskih pokojninskih skladov vodita v prenizke donose, v lanskem letu izkazale za povsem zmotne". Omenja visoke negativne donose evropskih skladov v minulem letu, prav ti pa naj bi jih prisilili k prevzemanju še večjih tveganj in tako še povečali možnost visokih prihodnjih izgub.

"Seveda se s to izjavo ne morem strinjati, saj so trideset- in šestdesetletniki v tem primeru vsi pristali v enem košu in gradijo svoje prepričanje na konceptualno napačnih domenah. Tudi sam bom konservativen, ko bom star 60 let, in ne bom tvegal, da bi se moje pokojninsko premoženje kot posledica kratkoročne nestanovitnosti v enem letu zmanjšalo za tretjino, trenutno pa s tako naložbeno politiko uničujem prihodnjo potrošnjo oziroma svojo blaginjo," je bil kritičen Berk.

tomaz.modic@dnevnik.si