Kot poudarjajo v Darsu, želijo dvigniti kakovost svojih storitev in jih še bolj približati uporabnikom avtocest in hitrih cest, zaradi česar so se tudi odločili za raziskavo o zadovoljstvu uporabnikov slovenskih avtocest. Prvi izsledki raziskave so, tako v Darsu, "pokazali zadovoljivo stanje na cestah", ki jih družba upravlja.

Anketiranci so bili med več naštetimi dejavniki, ki so jih ocenjevali z ocenami od ena do pet, najbolj zadovoljni s sedanjim cestninskim sistemom oziroma vinjetnim načinom plačevanja cestnine, ki je prejel povprečno oceno 4,05, sledita razumljivost prometnih znakov in označb na avtocesti (3,94) ter točnost informacij o stanju na cestah na radijskih programih (3,92). Najmanj zadovoljstva so uporabniki pokazali na področju hitrega izvajanja vzdrževalnih in obnovitvenih del na avtocesti (2,97) in nad prisotnostjo stacionarnih radarjev na avtocesti (3,39).

Večjih razlik v zadovoljstvu med posameznimi odseki avtocest ni bilo zaznati. Anketiranci so bili najbolj zadovoljni z odsekom gorenjske avtoceste med Karavankami in Ljubljano, najmanj pa z odsekom štajerske avtoceste med Šentiljem in Ljubljano ter na odseku hitre cest med Lendavo in Dolgo vasjo.

Končno poročilo bo znano predvidoma do konca meseca, na podlagi izsledkov delne raziskave pa je uprava Darsa v tem tednu že sprejela nabor 15 ukrepov za dvig zadovoljstva uporabnikov slovenskega avtocestnega sistema ter akcijski načrt za njihovo izpeljavo. Gre za, tako v Darsu, "konkretne in merljive ukrepe", katerih prispevek k dvigu kakovosti storitev namerava Dars znova preveriti čez leto dni.

Za večjo razumljivost prometne signalizacije med obnovitvenimi deli in zastoji na določenem delu avtoceste nameravajo v Darsu nabaviti dodatne spremenljive prometne znake, poleg tega pa bodo predlagali tudi spremembo zakonodaje, ki bo ob združitvah prometnih pasov omogočila vključevanje vozil po principu zadrge.

V primeru daljših zastojev bodo vzdrževalci Darsa odslej z dodatnimi signalnimi prikolicami napovedali kolono pred zadnjim možnim izvozom, ki uporabnikom omogoča, da pravočasno zapustijo avtocesto preden obtičijo v koloni. Med ukrepi je tudi postavitev dodatnih kamer na točkah, kjer običajno prihaja do zgostitev prometa in še niso pokrite z video nadzorom.

Na področju cestninskega nadzora sta predvidena testiranje in postopni prehod na elektronski oziroma avtomatski sistem nadzora vinjet, na področju vodenja prometa pa vzpostavitev prometnih portalov na odseku hitre ceste prek Rebrnic, predvidoma pa tudi na gorenjskem odseku Vrba - Karavanke in na vzhodni mariborski avtocestni obvoznici.

Raziskavo o zadovoljstvu uporabnikov avtocest od decembra leta 2008 opravlja inštitut za raziskovanje trga Mediana. V raziskavo sta bila vključena 702 anketiranca med 18. in 65. letom starosti. Pogoj za sodelovanje v raziskavi je bil opravljen vozniški izpit za osebni avtomobil in uporaba slovenskih avtocest oziroma hitrih cest vsaj nekajkrat mesečno.