Anna Magnani (1908–1973) se je prvič proslavila z vlogo Pine v filmu Roberta Rossellinija Rim, odprto mesto (1945), s katero je postala celo simbol neomajnega upanja v preporod Italije iz povojnega žalovanja. Njena igralska kariera se je nato vztrajno vzpenjala (Bandit, Alberto Lattuada, 1946, Poslanka Angelina, Luigi Zampa, 1947, Lepotica, Luchino Visconti, 1951) in sredi 50. let prestopila meje narodnega ozemlja, ko je šarmantna, razmršena rjavolaska očarala Hollywood in prejela oskarja za vlogo v filmu Daniela Manna Tetovirana roža (1955). Eden njenih najsijajnejših nastopov je njena vloga v Pasolinijevem filmu Mama Rim (1962), ki bo tudi prikazan na retrospektivi v Slovenski kinoteki; poleg tega še filmi Zadnja kočija (1943), Poslanka Angelina, V vražjem mestu (1949), Rim, odprto mesto in Lepotica.
Italijanski komik Toto (1898–1967) se je v Neaplju najprej preizkusil v vseh gledaliških žanrih (od varieteja in burleske do gledaliških spektaklov), nato pa je 30 let (v obdobju 1937–67) nastopal v filmih (skupno 97), ki si jih je ogledalo več kot 270 milijonov gledalcev, kar je rekordno število v italijanski filmski zgodovini. Na retrospektivi ga bomo lahko videli v filmih Gasilci iz Viggiuja (1949), Toto le Moko (1949), Policaji in lopovi (1951), Kje je sreča (1954), Znajdite se (1959), Smehi sreče (1960) ter v Pasolinijevih Ptičkih in ptičicah (1966).
Retrospektivo Poklon italijanskemu filmu, ki do konca aprila prinaša 30 projekcij, je pripravil Italijanski inštitut v Ljubljani v sodelovanju z Eksperimentalnim filmskim centrom iz Rima (Centro Sperimentale di Cinematografia di Roma) in Slovensko kinoteko.
