Raziskovalci londonske School of Economics in dublinskega Trinity College so izvedli simulacijo volitev, ki je pokazala, da bi EPP, ki ima zdaj v Evropskem parlamentu 288 sedežev, dobila 249 sedežev. Vendar je treba upoštevati, da v parlamentu po volitvah ne bo 785 poslancev kot zdaj, temveč le 736.
Študija je pokazala, da bi dobili "odpadniki" iz EPP - gre za poslance konservativnih strank iz Velike Britanije in s Češke, ki so napovedali, da po volitvah ne bodo več sodelovali v tej skupini - 58 sedežev in bi postali četrta najmočnejša skupina v parlamentu.
Socialisti (PES) naj bi tudi po volitvah ostali druga največja skupina in naj bi imeli 209 poslancev (danes 217). Prav tako naj ne bi bilo sprememb na tretjem mestu, ki ga zasedajo liberalci (ALDE). Imeli naj bi 87 poslancev, medtem ko jih imajo danes sto.
Če se ne obetajo spremembe v sestavi parlamenta, pa kaže, da bo do nekaterih sprememb prišlo znotraj posameznih skupin v Evropskem parlamentu. Tako naj bi na primer v skupini socialistov Francija imela manj poslancev kot Nemčija, ki naj bi imela po volitvah največ poslancev v obeh največjih skupinah.
Študijo bodo do evropskih volitev, ki bodo med 4. in 7. junijem, dnevno posodabljali, raziskovalci pa volivcem tudi predlagajo, naj po spletu glasujejo za prihodnjega predsednika Evropske komisije.
Izbirali bodo lahko med sedanjim predsednikom Josejem Manuelom Barrosom, danskim socialistom Poulom Nyrupom Rasmussenom, belgijskim liberalcem Guyjem Verhofstadtom, zelenima Monico Frassoni in Danielom Cohn-Benditom oziroma "nobenim od teh".
Za razliko od volitev v Evropski parlament, ki so neposredne, predsednika Evropske komisije izbirajo voditelji članic EU.
