V pesmih - zbirki Viharna leta (1949) s taboriščno tematiko, Nebo za žejne oči (1965), Svetloba je tvoja usoda (1969) - je postopoma prehajal v intimizem in modernistično metaforiko, navaja leksikon Osebnosti.
France Filipič je pisal tudi novele (Pojoči konji, 1961), mladinsko poezijo in prozo (Peter, 1964). Kot zgodovinar je preučeval obdobje II. svetovne vojne. Leta 1952 je objavil monografijo Pohorski bataljon, leta 1998 je izšla njegova knjiga o slovenskih taboriščnikih z naslovom Slovenci v Mauthausnu.
Posvečal se je tudi zgodovini revolucionarnega delavskega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. S to tematiko je objavil knjigi Poglavja iz revolucionarnega boja jugoslovanskih komunistov 1919-1939 (1981) in Ob razpotjih zgodovine (1994). Med drugim je bil tudi urednik Dialogov.
Filipiču se je z leti nabralo več kot 2500 bibliografskih enot, navaja časnik. Bil je tudi pobudnik in organizator štatenberških pisateljskih srečanj in srečanj pisateljev alpskih dežel ter začetnik festivala Kurirček. Leta 2000 je prejel najvišje priznanje mesta Maribor, Glazerjevo nagrado za življenjsko delo.
