Na vprašanje, koliko v resnici geni vplivajo na to, da se otroci odločajo za isti šport kot starša, je dr. Marija Štefančič odgovorila: »Da se otroci odločajo za isti šport kot starši, je odvisno predvsem od vzgoje in načina življenja v družini. Če starša gojita nek določen šport in k temu vzpodbujata tudi svojega otroka, je velika verjetnost, da bo tudi sam treniral ta šport. Telesna konstitucija, ki je pomembna za uspehe v določenem športu, in pa motorična spretnost sta odvisni od genov. Če ima otrok za določen šport primerno konstitucijo, bo v tem športu uspešen. Primer: visoka, sloka postava in košarka, manjša, mišičasta postava in orodna telovadba. Konstitucijo podedujemo po starših, vendar ne vedno. Gre za zapleten način izražanja večjega števila genov, ki se pri nastanku spolnih celic staršev naključno prerazporedijo. Svoje pri tako imenovanem multifaktorskem dedovanju pa prispeva tudi okolje. Zato ni nujno, da ima otrok tako konstitucijo kot starši. Odgovor je torej: večinski vpliv na izbiro športa pri otroku ima vzgoja in razmere v katerih otrok odrašča.«
In zakaj se mlajši od otrok ponavadi odloči za isti šport kot starejši in redko za drugega? »Sorojenci se odločajo za isti šport zato, ker želijo tekmovati med seboj. Mnogokrat starši vzpodbujajo otroke k istemu športu, ker je to finančno in časovno ugodneje – tu so popusti pri šolninah, skupne vožnje na trening oziroma tekmovanja in tako naprej,« je še povedala dr. Štefančičeva, ki ne pozna veliko primerov športnih družin v tujini in v Sloveniji. Za konec smo profesorico vprašali še, zakaj na vrhunski ravni največ športnih družin po svetu najdemo v motošportu, v Sloveniji pa v košarki. Odgovorila nam je, da je morda košarka v Sloveniji pač bolj priljubljena od motošporta.
