Kot je dejal Zalar, ki je danes na obisku v zaporih na Dobu in v Ljubljani, si želijo, da bi ta objekt združil tako pripore kot zapore, da bi omogočal namestitev tudi tistih, ki so sedaj na Igu, da bi kapacitete omogočale vzpostavitev posebnega bolnišničnega oddelka in da bi bil v tem kompleksu tudi del centra za usposabljanje paznikov in drugega osebja, ki se ukvarja z vzgojo ter s poznejšim vključevanjem zaprtih v življenje.

Po njegovih besedah bo treba spremeniti sistem rekrutiranja paznikov in "vzpostaviti sistematičen program usposabljanja, po možnosti še preden se taka oseba sploh zaposli".

"Razmere tu so take, da so komaj še na meji obvladljivosti, in čestitati moram vsem, tako osebju, paznikom in direktorju, kot nenazadnje tudi tistim, ki prestajajo kazen zapora in ki so tu priprti, da vendarle prenašajo te razmere," je dejal Zalar. Kot je pojasnil, bi morala država po mednarodnih standardih zagotoviti priprtim in zaprtim mnogo boljše razmere, kot jih imajo.

O začetku postopkov za izgradnjo novih prostorskih kapacitet v Ljubljani so se danes dogovorili z direktorjem Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana Miranom Candellarijem, direktorjem Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) Tomažem Smoletom in s predsednikom sindikata zaposlenih v UIKS Frančiškom Verkom, je predstavil Zalar.

Po njegovih besedah bodo na ministrstvu za pravosodje oblikovali posebno skupino, ki bo začela s postopki za uvrstitev novogradnje v načrt razvojnih programov. Gre za procesno predpostavko, s katero bi lahko v prihodnjem letu v proračunu ministrstva za pravosodje predvideli tudi prva sredstva za izdelavo projektne dokumentacije, pojasnjuje minister.

"Lahko se pohvalimo, da smo med tistimi državami, ki imajo najmanjše število zaprtih na število prebivalcev"

Po Zalarjevem mnenju se lahko "pohvalimo, da smo med tistimi državami, ki imajo najmanjše število zaprtih na število prebivalcev". "To si želimo ohraniti, med drugim tudi z boljšo implementacijo ukrepa alternativnih sankcij," je napovedal.

Kot je dejal Smole, v Sloveniji trenutno prestaja zaporno kazen nekaj manj kot 1400 ljudi. Zaposleni v zaporih pa se po njegovih besedah "zaradi težkega in napornega dela" odločajo za odhod z delovnega mesta.

Čeprav so od februarja, ko je ministrstvo za pravosodje zagotovilo potrebna sredstva za dodatno zaposlitev 47 paznikov, zaposlili več kot 30 ljudi, se je skupno število zaposlenih zmanjšalo za tri, je pojasnil Smole.