Pomemben del sredstev za njihovo poslovanje namreč stranke dobijo iz državnih dotacij (višina je odvisna od volilnega uspeha stranke), letos pa bodo iz tega naslova skupaj dobile skoraj tri milijone evrov. Vendar pa, kot je razvidno iz odgovorov na naša vprašanja, takemu "varčevalnemu ukrepu" stranke večinoma niso naklonjene.
V SD bi bili pripravljeni podpreti spremembe zakona o političnih strankah, s katerimi bi zmanjšali delež proračunskih sredstev, sprejemljivo bi bilo od pet- do desetodstotno znižanje, nam je dejal glavni tajnik stranke Uroš Jauševec. Ena od možnosti za varčevanje bi po njegovem bila tudi ta, da bi se stranke odpovedale povračilu stroškov za volilno kampanjo.
Nekatere bi se morale odreči vilam, druge zaposlitvam
A je SD, kot kaže, v tovrstnih razmišljanjih osamljena. V LDS uradnega stališča glede morebitnega znižanja teh sredstev nimajo, ima pa generalni sekretar stranke Dorijan Maršič do takega ukrepa velike pomisleke, saj bi se morale stranke ob zmanjševanju proračunskih sredstev še bolj opreti na zasebne donatorje, kar pa je "zelo nestabilen vir financiranja". Pri tem opozarja, da je skoraj vsako leto "volilno leto", ko se stranke finančno izčrpavajo. Na vprašanja o znižanju na tako splošen način, kot poudarja sekretar stranke Zares Bogdan Biščak, ni mogoče odgovoriti. Po njegovem bi bil potreben resen poseg v financiranje strank in volilnih kampanj, ne pa linearno zniževanje. Za nekatere stranke bi namreč tako znižanje pomenilo zgolj odpoved reprezentanci in morda lastništvu kake vile, za druge pa odpoved vsakršnim zaposlitvam in poslovnim prostorom.
Iz SDS in DeSUS odgovora na to vprašanje nismo dobili, v SLS pa so poudarili, da bi namesto krčenja proračunskih sredstev za delovanje strank raje predlagali spremembo sistema financiranja iz javnih sredstev, s katero bi omogočili, da bi vse parlamentarne stranke ne glede na njihovo velikost, dobile enaka sredstva.
Poleg državnih dotacij so pomemben vir financiranja strank iz proračuna tudi sredstva, ki jih dobijo iz proračunov lokalnih skupnosti. Vpogled v finančna poročila političnih strank razkrije, da so v letu 2008 iz državnega in proračunov lokalnih skupnosti skupaj dobile 5,4 milijona evrov. Od tega SDS skoraj 1,5 milijona, LDS 1,1 milijona, sledijo pa SD (935.000 evrov), NSi (480.000), DeSUS (350.000), SLS (560.000), SNS (266.000) in Zares (200.000 evrov).
Prikriti načini financiranja
Nekoliko bolj prikrit način financiranja strank iz proračuna pa so sredstva, ki njihovim poslanskim skupinam pripadajo za strokovno pomoč - samo letos ta postavka znaša skupaj 2,5 milijona evrov. Po odloku o notranji organizaciji, delovnih mestih in nazivih v službah DZ lahko poslanske skupine poleg zaposlenih, ki jim pripadajo glede na velikost poslanske skupine, denar, namenjen za svoje delovanje, porabijo tudi za dodatne zaposlitve. Tako je v parlamentu zaposlenih kar nekaj strankarskih predstavnikov, ki na primer skrbijo za stike z javnostmi in upravljajo druge zadeve za stranko.
Koliko in ali je recesija že "udarila" tudi politične stranke in njihovo poslovanje, je težko oceniti. Nekatere so namreč morale svoje delovanje v zadnjih mesecih prilagoditi zaradi volilnih rezultatov (od katerih je odvisno, koliko proračunskih sredstev se vsak mesec zlije na njihove račune). V LDS (ki je na zadnjih volitvah dosegla štirikrat manj odstotkov kot na volitvah leta 2004), so se varčevalnih ukrepov lotili že septembra lani, predvsem z zmanjševanjem števila zaposlenih - v stranki sta redno zaposlena dva: generalni sekretar in tajnica. Tudi v DeSUS imajo dva redno zaposlena. "Mislim, da stranka bolj racionalno ne more delovati," je prepričan glavni tajnik stranke Pavel Brglez, ki za stranko dela po pogodbi.
Tudi v Zares ocenjujejo, da je strankino poslovanje že ves čas popolnoma racionalizirano: nobenih avtov, dnevnic, potnih stroškov ali reprezentance. V stranki sta zaposlena sekretar in poslovna sekretarka, še štirje pa so zaposleni po pogodbi. V centrali SD (kjer so se jim na račun volilnega uspeha sredstva za delovanje iz proračuna povečala za trikrat) je zaposlenih osem ljudi, še pet pa v lokalnih podružnicah. V SDS je zaposlenih deset ljudi, glede varčevanja pa poudarjajo: "Ker je SDS novonastala stranka, ki ni podedovala nobenega premoženja nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, je bila ves čas s sredstvi primorana ravnati varčno in gospodarno in tako bo ravnala tudi v prihodnje."
