ECB je za 0,25 točke znižala tudi preostali dve ključni obrestni meri - obrestno mero za mejno posojanje na 2,25 odstotka, za deponiranje presežne likvidnosti pa na 0,25 odstotka.
Večina finančnih analitikov je sicer pričakovala znižanje obrestne mer na odstotek, vendar pa si je kot kaže ECB pri zniževanju obrestne mere pustila še nekaj več manevrskega prostora.
Analitiki si namreč še vedno niso enaki glede tega, kako daleč utegne ECB iti v ciklu zniževanju obrestnih mer. Nekateri napovedujejo, da bi v Frankfurtu ključno obrestno mero do sredine leta utegnili znižati na 0,5 odstotka, medtem ko jih precej meni, da se bo ECB ustavila pri enem odstotku.
Iz ECB so v zadnjem času prišli namigi, da politiki ničelnih obrestnih mer, za katero so se odločili v ameriški centralni banki Federal Reserve in v japonski centralni banki, v Frankfurtu niso naklonjeni in da se bodo za takšno možnost odločili le v primeru deflacijskega scenarija, ki pa ga trenutno po prepričanju najvišjih predstavnikov osrednje monetarne institucije območja z evrom še ni.
Svet ECB je na marčnem rednem mesečnem zasedanju ključno obrestno mero za območje evra znižal z dveh odstotkov na 1,5 odstotka, s čimer je že takrat pristala na najnižji ravni v zgodovini institucije.
Skupno znižanje od oktobra lani sedaj znaša že tri odstotne točke, od tega je bilo znižanje za 0,75 odstotne točke decembra lani tudi najvišje posamično znižanje v zgodovini osrednje monetarne institucije območja z evrom.
Oči finančne javnosti so sedaj uprte v to, kar bo na novinarski konferenci dejal predsednik ECB Jean-Claude Trichet. Še posebej pričakujejo morebitno napoved nestandardnih ukrepov za povečanje količine denarja v obtoku.
