V končni izjavi vrha G20 naj bi tako voditelji zahtevali, da se v vseh državah iz skupine uvedejo zgornje omejitve nagrad, ki so v zadnjih tednih močno razburile svetovno javnost.

V kar nekaj bankah in drugih finančnih institucijah so namreč člani uprav dobili visoke nagrade, pa čeprav jim je zaradi težav, v katerih so se znašli zaradi svetovne finančne krize, na pomoč z milijardnimi vsotami priskočila država.

Načina, na katerega bi te nagrade omejili, naj v izjavi ne bi določili, so pa v nekaterih državah podobne ukrepe že sprejeli.

Takšen sklep G20 je že v torek napovedal britanski premier Gordon Brown. "V četrtek boste videli, da se bodo svetovna gospodarstva prvič v zgodovini dogovorila o mednarodnih pravilih za prejemke bančnikov. Vsaka država se bo zavezala k skupku pravil za bančni sistem. Šlo bo za svetovna pravila in ne za pravila na nacionalni ravni, ki jih je moč v drugih državah spodkopati," je takrat napovedal.

Britanski minister za gospodarstvo Peter Mandelson je danes za BBC že tudi povedal, da se voditelji te skupine industrijsko najbolj razvitih in hitro rastočih gospodarstev strinjajo glede občutnega povečanja sredstev za Mednarodni denarni sklad (IMF) in druge finančne ustanove, s čimer bi pripomogli k krepitvi povpraševanja in gospodarske rasti v hitro razvijajočih se državah.

Po navedbah diplomatskih virov še ni soglasja o obsegu povečanja sredstev IMF. Trenutno gre največ ugibanj v smeri podvojitve sredstev na 500 milijard ameriških dolarjev, medtem ko si ZDA prizadevajo celo za potrojitev na 750 milijard.

Vprašanje je tudi, na kakšen način bi sredstva povečali, bodisi skozi povečanje kvot, kar bi skozi glasovalne pravice zahtevalo tudi spremembo razmerij moči med članicami, bodisi skozi druge oblike, kot je npr. kreditna linija NAB (New Arrangements to Borrow), ki jo je IMF po mehiški krizi leta 1994 sklenil s 26 državami in institucijami.

Mandelson je sicer dejal, da je "precej prepričan", da se bodo voditelji na današnjem vrhu dogovorili o prepričljivih ukrepih za soočanje s svetovno finančno in gospodarsko krizo, a v isti sapi pojasnil, da končnega dogovora še ni in da so med voditelji še vedno nesoglasja.