Ta mora vsebovati opis finančnega stanja družbe, analizo vzrokov za insolventnost in mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče finančno prestrukturiranje izvesti uspešno. Ob tem mora poročilo med drugim vsebovati mnenje poslovodstva, ali obstaja 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo. K temu je treba dodati tudi opis predloga prisilne poravnave, ki bi bila po presoji poslovodstva sprejemljiva za upnike in ki bi zagotovila, da bo družba postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Morebitni postopek prisilne poravnave Istrabenza bi moralo po zakonu potrditi 60 odstotkov vseh upnikov.

Ker naj bi se nekatere od bank upnic Istrabenza nagibale k temu, da bi se namesto postopka prisilne poravnave v Istrabenzu začel stečajni postopek, se postavlja vprašanje, kdaj je možno uvesti slednjega. V primeru insolventnega stanja, lahko predlog za stečajni postopek vloži posamezni upnik neodvisno od tega, ali uprava Istrabenza v vmesnem času pripravlja predlog za postopek prisilne poravnave. »Če je upnik pred uvedbo prisilne poravnave vložil predlog za začetek stečajnega postopka, sodišče pa do uvedbe prisilne poravnave o tem predlogu še ni odločilo, sodišče postopek odločanja o njegovem predlogu za stečajni postopek do konca postopka prisilne poravnave prekine. Tudi v primeru, če upnik vloži predlog za začetek stečaja po uvedbi, vendar še pred koncem prisilne poravnave, sodišče postopek odločanja o njegovem predlogu do konca postopka prisilne poravnave prekine,« pojasnjuje docent z mariborske pravne fakultete, dr. Saša Prelič.

Kot  tretja možnost, ki pa skoraj ni verjetna, se omenja, da bi Istrabenz reševal svoj kočljivi položaj v zunajsodni poravnavi. Po Preličevih besedah ta ne pomeni pravnoformaliziranega oziroma sodnega postopka.  »S pravnega vidika pomeni zunajsodna poravnava  odpravljanje negotovosti med dolžnikom in posameznim upnikom  z določenim medsebojnim popuščanjem.  Tu gre za ločene dogovore dolžnika s posameznimi upniki, ki na spremembo terjatev pristanejo ali pa ne. Kakršen koli dogovor s posameznim upnikom učinkuje zgolj v razmerju med dolžnikom in takim upnikom, ne učinkuje pa na terjatve drugih upnikov do dolžnika,« razlaga Prelič.