"Vlada je dolžna to zakonsko podlago uporabiti in Vodi Juliana nemudoma podeliti koncesijo brez javnega razpisa," je na novinarski konferenci dejala Gorjupova. Dodala je, da neizdaja koncesijskega akta povzroča škodo družbi, ki ne more izkoriščati vodnega vira, čeprav ima pravico do črpanja.

Brez koncesijskega akta družba ne more legalizirati obstoječega cevovoda oz. ne more investirati v novega, saj morajo k vlogi o legalizaciji predložiti koncesijo. Kot je poudarila, pa ne želijo črpati vode - te ne črpajo od julija 2005 - po nezakonitem cevovodu, ki ga je sicer zgradila družba Perne, pravni predhodnik Vode Juliana.

Uprava družbe ne soglaša s stališčem ministrstva, da zaradi nerazčiščenih pravnih vprašanj ni pogojev za izdajo koncesijskega akta in za podelitev koncesije brez javnega razpisa za rabo vode Juliana in proizvodnjo stekleničenja te vode.

Družba je po pojasnilih direktorice družbe julija 2004 vložila na podlagi zakona o vodah popolno vlogo za podelitev neposredne koncesije za izkoriščanje vode iz vodnega vira v predoru Karavanke, ki temelji na veljavni upravni odločbi, izdani oktobra 1990. Do danes v družbi na vloženo vlogo niso prejeli odgovora. Kot je pojasnil pravni zastopnik Vode Juliana Uroš Pogačnik, je družba pravico od rabe vode pridobila na podlagi soglasja, izdanega s strani tedaj pristojne organizacije Vodovoda Jesenice oktobra 1990.

Ustavno sodišče: Država je dolžna spoštovati pridobljene pravice

Omenjena nespornost izhaja tudi iz stališča ustavnega sodišča, ki med drugim pravi, da je v postopku podeljevanja koncesij za rabo naravnih virov država dolžna spoštovati pridobljene pravice. Vlada tako ne more začeti ali nadaljevati s postopki za podelitev koncesije na tistih naravnih virih, na katerih že obstojijo pravice koncesijskega značaja.

Stališča ustavnega sodišča so privedla do ureditve, ki je zapisana v 196. členu zakona v vodah, na podlagi katerega je Voda Juliana vložila zahtevo za izdajo koncesijske odločbe. Po tem členu bi morala vlada družbi v dveh letih izdati koncesijo brez javnega razpisa, saj Voda Juliana pravico do koriščenja že ima, je pojasnil. Po njegovem mnenju ostali postopki, ki se vodijo na podlagi vlog drugih strank za izkoriščanje vode, v ničemer ne morejo vplivati na pravico Vode Juliana, da izkorišča vodo na podlagi soglasja iz leta 1990.

Ministrstvo za okolje je sredi marca letos izdalo odločbo, s katero je odpravilo delno vodno dovoljenje agencije za okolje in zavrnilo zahtevo družbe Karavanška voda za pridobitev vodnega dovoljenja za rabo vode iz zasebnega ali javnega vodovoda za proizvodnjo pijač.

Že podeljenih pravic ni možno podeljevati še enkrat

Ta odločba je bila izdana na podlagi pritožbe Vode Juliana, ki v postopku pri agenciji sploh ni sodeloval kot stranka, kar pomeni, da so upravni organi želeli iz postopka izločiti edinega zakonitega imetnika pravice uporabe vode. V družbi menijo, da ni mogoče podeljevati pravic, ki so že bile podeljene. Da ima Voda Juliana to pravico, se po mnenju Pogačnika zavedajo tudi na ministrstvu, kar so potrdili z omenjeno odločbo.

V družbi vlado znova pozivajo, naj izda koncesijski akt, saj si želijo, da bi se to uredilo brez posredovanja sodišča in čim prej. Kot je še poudaril Pogačnik, bodo sicer bodo proti državi vložili odškodninsko tožbo, saj se škoda z nespoštovanjem zakonodaje vsakodnevno povečuje.

Ob tem je Gorjupova povedala, da imajo s tujimi partnerji podpisane pogodbe, ki se zdaj zaradi omenjene problematike na izvajajo, so pa še vedno veljavne, pri tem pa izpostavila primer Rusije. Če bi vlada podelila koncesijo, bi lahko uresničili posel z ruskimi partnerji v višini 8,7 milijona evrov letno.

Po besedah predsednika nadzornega sveta družbe Marjana Krajnca so v družbi v projekt črpanja vode vložili več kot devet milijonov evrov, nikoli pa niso izključevali partnerstva z jeseniško občino. Proizvodnjo lahko ponovno vzpostavijo v šestih mesecih, v to pa bi po njegovih ocenah morali vložiti okoli 3,5 milijona evrov.

Kot je še povedala Gorjupova, je Voda Juliana, ki je do leta 2008 izkazovala negativni kapital, poslovno leto 2008 sklenila s pozitivnim kapitalom v višini 5,3 milijona evrov. To jim je uspelo z drugimi dejavnostmi, predvsem na področju nepremičnin. Družba je tudi v celoti poravnala vse obveznosti do upnikov iz načrta finančne reorganizacije pravnomočno potrjene prisilne poravnave.