Golobič, ki naj bi bil tudi pobudnik sestanka, je izrazil prepričanje, da mora biti delovanje koalicije prirejeno realnosti. Slednja je po njegovem zahtevna do vseh, zato mora koalicija "temu primerno prirediti svoje delovanje in način dela".

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je povedal, da bodo na vrhu zastopali stališče, da mora vlada ohraniti socialno državo ne glede na gospodarsko in finančno krizo. Po njegovem namreč ljudje ravno v tem trenutku potrebujejo neko minimalno socialno varnost, kar je predvsem naloga države. "Četudi kakšno investicijo preložimo ali prilagodimo na boljše čase," je dejal.

Na vprašanje, ali bodo v stranki zahtevali dodatek h pokojninam, ki ga je v koalicijskem sporazumu upokojencem obljubila koalicija, pa je dejal, da je v "okviru tretjega ukrepa protikriznih ukrepov predvideno izboljšanje položaja upokojencev, ki imajo najnižje pokojnine, pa tudi ostale socialno ogrožene pokojnine". Erjavec upa, da bo dodatek izplačan čim prej.

Glede ukrepanja vlade glede gospodarsko-socialne krize pa Erjavec meni, da vlada ne ukrepa prepozno.

Predsednica LDS in notranja ministrica Katarina Kresal je ob prihodu na koalicijski vrh poudarila, da je namen srečanja s koalicijskimi poslanci predvsem seznanitev z načrti za prihodnost. "Ministrstva bodo predstavila svoje prioritete, da že v naprej povemo poslancem, kaj jih čaka, in da ti izrazijo morebitne pomisleke," je dejala Kresalova.

Glede protikriznih ukrepov je poudarila, da je vlada že veliko naredila, vendar pa "gospodarska kriza dobiva svoj zagon in je vedno hitrejša". Dodala je, da na današnjem srečanju pričakuje nekakšen okvir, znotraj katerega naj bi v prihodnje v luči svetovne finančne in gospodarske krize ukrepali krizni ministri. Poudarila je še, da v LDS z ministri v posebni krizni skupini sicer ne sodelujejo, da pa bodo preko poslanske skupine poskušali podati "dobre in koristne predloge".

Kresalova se je ob tem navezala tudi na prioritete notranjega ministrstva, ki ga na današnjem koalicijskem vrhu kot ministrica tudi zastopa. Dejala je, da je trenutno glavna prioriteta ministrstva ustanovitev nacionalnega preiskovalnega urada, ki naj bi se lotil pregona ne samo gospodarskega kriminala in korupcije, ampak tudi vseh ostalih, hujših oblik kriminalitete.

Poudarila je, da ne gre za finančno policijo, saj se je, tako Kresalova, na podlagi vseh študij in strokovnih pogovorov izkazalo, da to ni primeren sistem. "Gremo v posebno organizacijsko obliko znotraj obstoječega sistema policije, ki pa bo zelo dobro organizirana, tudi prostorsko ločena in ekipirana z najbolj izobraženimi in uspešnimi kriminalisti," je dejala Kresalova.