Ti ukrepi sledijo skupnemu programu EU, ki ga je sprejet Svet EU decembra lani o obnovi gospodarske rasti. Ta terja 1,2-odstotni primanjkljaj proračuna kot dodatni fiskalni stimulans, odvisno od tega, kaj neka država šteje za prioriteto. "Mi smo se predvsem opirali na spodbudo gospodarskemu razvoju," je poudaril.
Kot je dejal, tekmujemo, da dosežemo raven najbolj razvitih in ker je bilo to v preteklosti zanemarjeno, je Slovenija v zadnjih štirih letih začela postajati strukturno odvisna država z zunanjim primanjkljajem, ki je lani dosegel šest odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). "To je zelo velik primanjkljaj," je dejal. Kot je dodal, je to velik strukturni problem, ki se ga je treba lotiti z ustreznimi ukrepi na področju tehnološke in investicijske politike, politike konkurence, prestrukturiranja podjetij in izboljšavami njihovega poslovanja.
V teh razmerah upadanja povpraševanja je treba na ravni EU in Slovenije povečati javno porabo in s tem zagotoviti prvi stimulans, da pride do gospodarskega preobrata, je pojasnil in dodal, da to izvajajo z rebalansom, hkrati pa tudi izvajajo razvojno prestrukturiranje, da izboljšamo raven BDP, konkurenčnost, stabilnost cen in boljši življenjski standard.
Slovenija je uspela doseči položaj stabilne srednjeevropske države, članice evra, na kapitalskem trgu je zaželena, je dejal. V sredo je Slovenija izdala obveznico v višini 1,5 milijarde evrov in s tem zagotovila normalno raven sredstev za izplačila dolgov iz preteklosti. Trenutno novih izdaj obveznic ne načrtujejo, če pa se bo izkazalo, da bo pomoč finančnemu sektorju še potrebna, pa je možna tudi ta opcija, morda v jesenskih mesecih.
Križanič je hvaležen zaposlenih v javnem sektorju, ki so prestavili nekatera povečanja plač za eno leto
Križanič je še povedal, da je hvaležen zaposlenim v javnem sektorju, ki so prestavili nekatera povečanja plač za eno leto, ob predpostavki, da bomo krizo prešli in bo prihodnje leto normalnejše ter bo mogoče neskladje reševati naprej - ter s tem prihranili 0,3 odstotka BDP. Ob pričakovani stagnaciji BDP letos so s tem uspeli zadržati primanjkljaj v višini tri odstotke BDP.
Če se bo pokazalo, da so se države v EU začele zapirati, kar je po ministrovi oceni malo možno, potem bo potreben radikalen rebalans z zmanjšanjem javne porabe. "To bo rebalans večletnega preživetja," je poudaril in dodal, da bodo takrat morali posegati tudi v nekatere pravice, take, ki nimajo socialne narave in so bile sprejete kot volilna darila v začetku lanskega leta. Ob tem je izrazil upanje, da taki radikalni posegi ne bodo potrebni.
Kot je še pojasnil, je bil proračun sprejet jeseni 2007, lani pa bi moral biti ponovno preverjen, spremenjen in v dokončni obliki predstavljen jeseni lani. "To se zaradi volilne kampanje in predvolilnih opravil, verjetno tudi zaradi dela, ki ga je imela prejšnja vlada s predsedovanjem EU, ni zgodilo, tako da smo v treh mesecih pripravili zelo velike spremembe proračuna glede na nove strukture, spremenjene razmere, relativne cene, drugačne naloge in odnose z ministrstvi," je dejal minister Križanič.
