Vprašani so priznali, da so se za tovrstne terapije odločili zaradi lastnih moralnih oziroma verskih prepričanj, da je homoseksualnost "perverzna" oziroma nevarna. Drugi pa so dejali, da so pacientom želeli pomagati, da bi se izognili diskriminaciji oziroma, da bi premagali žalost, ker niso heteroseksualni.
Svetovanje kot način zdravljenja homoseksualnosti spodbujajo nekatere krščanske organizacije. V Združenih državah Amerike homoseksualne najstnike v "vojaških taborih" poskušajo prepričati, da svojo spolno usmerjenost spremenijo s pomočjo vere.
Profesor Michael King je opozoril, da ne obstajajo dokazi, ki bi govorili v prid terapijam, katere naj bi "zdravile" homoseksualnost. „Obstaja zelo malo dokazov, ki bi govorili v prid zdravljenju homoseksualnosti s pomočjo svetovanja, še več, tovrstne terapije so lahko škodljive. Preseneča me, da manjšina terapevtov takšno "zdravljenje" še vedno izvaja,“ je dejal King.
„Najboljši pristop je, da ljudem pomagamo, da se soočijo s situacijo v kateri so, da jih cenimo kot osebe in jim razložimo, da njihova spolna usmerjenost ni bolezen. Terapevti in družba morajo istospolnim posameznikom pomagati, da premagajo lastne predsodke in predsodke drugih,“ je še dodal.
Znanstveniki, ki so omenjeno raziskavo objavili v znanstvenem glasilo BMC Psychiatry, so oblikovali spletni stran www.treatmentshomosexuality.org.uk, s katero bodo poskušali osvetliti omenjeni problem.
