Clintonova je dejala, da trgovino z mamili in nasilje v Mehiki hrani nenasitno ameriško povpraševanje po mamilih. Odkar je mehiški predsednik Felipe Calderon decembra 2006 napovedal vojno proti mamilarskim kartelom, je v nasilju umrlo skoraj 7000 Mehičanov, med katerimi jih je bila večina vpletena v trgovino z mamili.

"Naša nezmožnost, da bi učinkovito omejili uživanje mamil, ustvarja položaj, ko ljudje odgovornost valijo na mehiško vlado in Mehičane. To ni prav," je dejala Clintonova in navedla podatek, da Mehičane večinoma pobija orožje, ki prihaja iz ZDA. Tako iz Mehike v ZDA prihajajo mamila, iz ZDA pa se tja tihotapi orožje.

Clintonova je napovedala, da bodo poostrili nadzor nad prodajo orožja v Mehiko, vendar podrobnosti ni razkrila. Tisti, ki so v ZDA najbolj glasni zaradi mehiškega nasilja, namreč obenem ne želijo nobenih posegov v prodajo orožja. Orožarski lobi je v ZDA zelo močan, zato bo za kakršne koli ukrepe težko dobiti podporo v kongresu.

To, kar je Clintonova priznala v sredo, Mehičani trdijo že dolga leta, vendar so njihova opozorila doslej v ZDA naletela na gluha ušesa. Povečevanje sredstev za policijske operacije je namreč v ZDA politično veliko bolj koristno kot programi za zmanjševanje odvisnosti. Do obiska Clintonove v Mehiki prihaja le dan potem, ko je administracija Baracka Obame napovedala velik program pomoči Mehiki v boju proti kartelom z novo tehnologijo, helikopterji in dodatnim policijskim osebjem na meji.

Pomoč ZDA pa je sicer izjemno majhna v primerjavi s tem, koliko denarja Američani letno porabijo za nakup mamil in s tem financirajo kriminal v Mehiki. Gre za vsoto med 15 in 25 milijard dolarjev na leto.

Clintonova se je v sredo v mehiški prestolnici sestala s predsednikom Calderonom in kolegico Patricio Espinozo ter na novinarski konferenci obljubila utrditev sodelovanja na vseh področjih. Obisk je zasenčilo nasilje, vendar imata sosednji državi še številne druge pereče probleme.

Med njimi sta nadaljevanje nezakonitega priseljevanja iz Mehike v ZDA in trgovina. Zaradi pritiska sindikata ameriških avtoprevoznikov je demokratski kongres odpravil ukrep prejšnjega predsednika Georgea Busha, da lahko mehiški tovornjaki vozijo po ameriških cestah. Severnoameriški sporazum o prosti trgovini Nafta to dopušča in ZDA zdaj spet kršijo njegova določila. Mehika je zato povečala carine za ameriško blago.

Predsednik Barack Obama je že med kampanjo napovedoval, da bo skušal sporazum Nafta spremeniti tako, da bo v njem večja zaščita za delavske pravice, kar je za Mehiko težava, saj dobiva veliko ameriškega posla na račun nižjih stroškov delovne sile.

Po Clintonovi bosta Mehiko obiskala tudi ministrica za domovinsko varnost Janet Napolitano ter pravosodni minister Eric Holder, 16. aprila pa se bo v Mehiki na poti v Trinidad, kjer bo 17. in 19. aprila potekal vrh Amerike, ustavil tudi predsednik Obama.