Kot je dejal, se pojavlja sum, da so se pri teh postopkih zgodila tudi koruptivna dejanja.
Ocenjujejo, da je odgovoren ali nekdanji notranji minister Rado Bohinc ali sedanja ministrica Katarina Kresal, lahko pa tudi oba, je dejal Tanko.
Po njegovih besedah je namen parlamentarne preiskave ugotoviti, po čigavem naročilu in po kakšni metodologiji sta bili izvedeni obe štetji t.i. "izbrisanih", tisto leta 2003 in letošnje.
Čeprav sta bili obe štetji izvedeni na ministrstvu za notranje zadeve, je med obema štetjema "občutna razlika, saj je število t.i 'izbrisanih' naraslo iz 18.305 na 25.701," je opozoril Tanko.
S parlamentarno preiskavo bi tako po njegovih besedah želeli ugotoviti, kako je prišlo do te razlike in ali je bilo katero od števil prirejeno interesom politične oblasti.
Tanko namreč pravi, da "obstaja utemeljen sum, da je šlo v enem ali drugem ali pa v obeh primerih za politično motivirano štetje in da se je v enem ali drugem ali pa v obeh primerih zelo zavajalo tako DZ, kot tudi slovensko javnost".
Druga točka zahteve za odreditev parlamentarne preiskave pa je po Tankovih besedah "neustrezno izvajanje osme točke odločbe ustavnega sodišča". Vodja poslanske skupine SDS pravi, da je "način, ki ga je ubrala sedanja koalicija, identičen načinu, ki ga je izpeljal že minister Bohinc".
Ob tem je spomnil, da sami predlagajo, da postopki izdajanja odločb potekajo na osnovi ustavnega zakona, kjer bi prišlo do individualnega preverjanja in se ne bi moglo zgoditi, "da bi med t.i. 'izbrisane', kot se sedaj dogaja, na osnovi nekega pavšalnega stanja lahko uvrstili tudi tiste, ki so bili aktivni v jugoslovanski vojni na ozemlju drugih držav".
Spomnil je tudi na referendum o t.i. tehničnem zakonu, na osnovi katerega so se državljani "več kot 94-odstotno odločili, da takega pristopa, kot ga je takrat ubralo Bohinčevo ministrstvo in kot ga sedaj izvaja ministrstvo za notranje zadeve, ne podpirajo".
