To mu je vlada očitno omogočila v največji tajnosti. Pravno podlago, ki pomeni prvi korak k unovčitvi omenjenih poroštev, je namreč potrdila 3. marca na dopisni seji, ko je sprejela predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2008 in 2009. Z njo je vlada povečala zgornjo mejo poroštev glavnic z 1,2 na 2,6 milijarde evrov. Kljub temu je informacija, da je vanjo med drugim vključila tudi že omenjeno "kvoto" za blok 6, v javnost pricurljala šele več kot dva tedna pozneje - v torek zvečer po seji parlamentarnega odbora za finance.

To nam je včeraj potrdil poslanec SDS in nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ki je, tako nam je dejal včeraj, za poroštvo bloku 6 izvedel šele v neformalnem pogovoru s predstavniki ministrstva za finance. Omenjenega podatka tako ni najti ne v noveli ne v njeni obrazložitvi na spletni strani državnega zbora. Nobene uradne informacije o poroštvu včeraj ni imel eden od dveh generalnih direktorjev HSE Jože Zagožen. "Dobili pa smo ustno zagotovilo predstavnikov vlade, da so pripravljeni blok šest podpreti s poroštvi," je dodal Zagožen.

Tudi na ministrstvu za okolje nam včeraj ni uspelo izvedeti, ali in zakaj je vladni sklep o finančni pomoči pri gradnji novega bloka šoštanjske termoelektrarne podprl tudi minister Karl Erjavec, ki po neuradnih informacijah do včeraj za poroštva sploh ni vedel. Predlagatelj, minister za finance in nekdanji član nadzornega sveta HSE Franc Križanič, ki je pred leti tudi strokovno sodeloval pri pripravi projekta šestega bloka, po naših informacijah s podrobnostmi novele namreč ni seznanil preostalih resornih ministrov. Tako obstaja upravičeni dvom, da minister Erjavec za sklep ni glasoval na podlagi okoljevarstvenih argumentov o smotrnosti naložbe v blok z močjo 600 megavatov, ki naj bi "kurjenje" velenjskega lignita podaljšala vsaj do leta 2040.

S Križaničevega ministrstva včeraj nismo dobili odgovora na vprašanje, ali so pred uvrstitvijo bloka 6 v poroštveno kvoto prejeli izračune o njegovi investicijski vrednosti. Ta je v zadnjih mesecih precej nihala, vrednost naložbe pa je po aktualnih podatkih ocenjena na 1,1 milijona evrov. Kljub temu bo finančna konstrukcija za gradnjo bloka 6 v primeru, če bo državni zbor prihodnji teden potrdil novelo zakona o izvrševanju proračuna in do septembra sprejel še zakon o poroštvih, praktično "pokrita". Še dodatnih 350 milijonov evrov posojila, ki naj bi ga TEŠ začel črpati konec leta, bo za gradnjo prispevala Evropska investicijska banka (EIB), pri čemer bo po dostopnih podatkih zgolj omenjeno posojilo zadoščalo za pokritje stroškov naložbe do leta 2012.

Z blokom 6 je povezanih še kar nekaj nelogičnosti. Čeprav način financiranja projekta še ni dokončno uradno znan, je TEŠ z Alstomom že junija lani podpisal 796 milijonov evrov vredno pogodbo za dobavo opreme. Ob tem je francosko-nemškemu konzorciju že nakazal 25 milijonov evrov za rezervacijo opreme, kar v Šoštanju utemeljujejo z dolgimi dobavnimi roki. Omenjeni znesek bo v primeru, če se vlada ne bo odločila za gradnjo bloka 6, izgubljen. To je teoretično še vedno mogoče, saj projekt, ki je od septembra 2007 zajet v državni lokacijski načrt (DLN), še nima gradbenega dovoljenja. Energetsko dovoljenje je nekdanji minister Vizjak podpisal julija 2006.

Prav tako je v energetski javnosti slišati veliko pomislekov v povezavi z velikostjo novega bloka, ki naj bi bil z ekonomskega stališča prevelik. V TEŠ so že pred časom zatrdili, da z manjšo zmogljivostjo od 600 megavatov ne bi mogli dosegati predpisanega 43-odstotnega izkoristka porabljenega premoga.

primoz.cirman@dnevnik.si