Promet z nepremičninami je v letu, ki ga je zaznamovala finančna in gospodarska kriza, padel na raven leta 2003, pred obdobjem kontinuirane visoke letne rasti povprečnih cen nepremičnin. Šele v drugi polovici leta pa so začele povprečne realizirane cene stanovanjskih nepremičnin tudi padati, v poročilu o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2008 ugotavlja Geodetska uprava RS.

Število transakcij z nepremičninami (stavbami, deli stavb, zemljišči), ki so jih posredovale nepremičninske družbe, se je lani glede na predlani zmanjšalo za 20 odstotkov na okoli 7800, pri čemer se je najbolj zmanjšal promet s stavbami, za 28 odstotkov na 1200. Promet s stanovanji in hišami se je najmanj zmanjšal v Ljubljani, najbolj pa v Mariboru.

Padec povpraševanja na geodetski upravi pripisujejo manjši dostopnosti stanovanjskih kreditov v bankah, kupno moč pa je v prvi polovici leta zmanjševala tudi rast efektivnih obrestnih mer. Dodajajo, da je zaradi padca na borzi usahnil tudi pomemben vir financiranja oz. varčevanja za nepremičninske nakupe.

Po drugi strani se je povečala ponudba novozgrajenih nepremičnin. V lanskem in letošnjem letu naj bi namreč gradbeni cikel, ki ga je spodbudila večletna rast cen, dosegel vrh. Novembra je bila po podatkih urada za makroekonomske analize in razvoj, navaja geodetska uprava, vrednost dokončanih gradbenih del stanovanjskih stavb za skoraj četrtino višja kot novembra predlani.

Cene stanovanjskih nepremičnin so začele stagnirati že v letu 2007, medtem ko so cene poslovnih nepremičnin že padale. V prvi polovici leta so cene stanovanjskih nepremičnin statistično še rasle, saj so vlagatelji vztrajali na postavljenih cenah, posli, kolikor jih je bilo, so bili tako sklenjeni po razmerama visokih cenah.

Cene stanovanj so lani zrasle v povprečju za štiri odstotke, cene družinskih hiš pa padle za šest odstotkov. Povprečne cene stanovanj so v drugem polletju padle za sedem odstotkov, pri čemer pa je bil podoben trend (rast v prvi polovici in padanje v drugi polovici leta) že predlani. Cene hiš so po stagnaciji v prvem polletju v tretjem četrtletju zrasle, nato pa v zadnjem četrtletju padle za 15 odstotkov.

Povprečna pogodbena cena stanovanja je znašala okoli 1900 evrov na kvadratni meter, pri čemer je v zadnjem četrtletju znašala 1800 evrov na kvadratni meter, kar je štiri odstotke več kot v zadnjem četrtletju 2007. Povprečna cena stanovanja v Ljubljani je ob koncu leta znašala 2700 evrov na kvadratni meter, kar je dva odstotka več kot leto prej. V Piranu je povprečna realizirana cena dosegla 3300 evrov, ponudbene cene novogradenj pa so presegale 5000 evrov na kvadratni meter.

Cene poslovnih nepremičnin so v lanskem letu v povprečju zrasle za dva odstotka, medtem ko je povprečna cena nezazidanega stavbnega zemljišča v zadnjem četrtletju lani glede na enako obdobje predlani padla za 11 odstotkov. Povprečna cena kmetijskih zemljišč je bila ob koncu lanskega leta na ravni enakega obdobja predlani.

"Investitorji oz. prodajalci so se prvič od vzpostavitve nepremičninskega trga pri nas znašli pred problemom presežne ponudbe," pravijo. Pri tem pa stanovanjska ponudba ni presegla stanovanjskih potreb prebivalstva, ampak velik del ponudbe pri obstoječih cenah ni več našel kupcev, ki bi bili glede na napovedi padanja cen pripravljeni kupiti nepremičnine. Posledično se je zmanjšal obseg novih investicij, deloma kot posledica prilagajanja vlagateljev, deloma pa zaradi nedostopnosti ustreznih kreditov.