Poleg prednosti, ki jih prinaša razvoj molekularne biologije in biotehnologije, le-ta po drugi strani sproža številna vprašanja etične, okoljske in družbene narave. Zaradi tega že od samega začetka potekajo številne javnomnenjske raziskave glede uporabnosti posameznih biotehnoloških aplikacij.

V Sloveniji doslej ni bilo izvedenih prav veliko raziskav, ki bi preučevale stališča širše javnosti do biotehnoloških vsebin. Sploh pa ne med mladimi, na katerih življenje bo imela omenjena tehnologija zagotovo največji vpliv. Da bi zapolnili vrzel tovrstnega preučevanja med mlajšimi mladostniki, starimi 16 in 17 let, smo v šolskem letu 2006/07 opravili raziskavo, v kateri je sodelovalo 469 dijakov tretješolcev gimnazijskega programa iz ljubljanske, gorenjske, notranjske, štajerske in dolenjske regije. Zanimalo nas je, kako gimnazijci presojajo izbrane biotehnološke primere tako z vidika uporabnosti kot tudi etične sprejemljivosti in tveganosti.

V gimnazijski praksi je bilo do letošnje (2008/09) generacije v sklopu pouka biologije sistematično poučevanje biotehnoloških vsebin v skladu z učnim načrtom predvideno le za dijake četrtošolce, ki so biologijo izbrali za maturitetni predmet. Ker smo želeli raziskavo izvesti na širši populaciji, smo vanjo vključili tretješolce. Da bi se izognili morebitnemu nepoznavanju ali nerazumevanju biotehnoloških vsebin, smo jim jih na kratko predstavili, in sicer na predavanju z uporabo elektronskih prosojnic ter kratkimi odlomki iz dveh dokumentarnih filmov.

Študija je vključevala presojanje štirih konkretnih biotehnoloških primerov; somatsko in zarodno gensko zdravljenje hemofilije, gensko spremenjeno (GS) Bt koruzo in GS losose. Na področju medicine smo izpostavili somatsko in zarodno gensko zdravljenje hemofilije. Dejstvo je, da gensko zdravljenje že več kot več kot dve desetletji vzbuja upanje za zdravljenje še danes neozdravljivih bolezni. Medtem ko danes potekajo po svetu številni klinični poskusi somatskega genskega zdravljenja, pa je zarodno gensko zdravljenje zaradi etičnih razlogov prepovedano. S področja kmetijstva in prehrane pa smo dijakom predstavili GS rastline in živali. V svetovni proizvodnji GS rastlin zasedajo prva tri mesta soja, koruza in bombaž. Najbolj razširjeni gensko spremenjeni lastnosti v tržni pridelavi med omenjenimi poljščinami sta odpornost proti herbicidom in žuželkam. V naši raziskavi smo kot konkretni primer izpostavili Bt koruzo, ki je odporna proti koruzni vešči. Med GS živalmi smo izbrali GS losose, ki rastejo nekajkrat hitreje od običajnih lososov. Za razliko od Bt koruze gre v tem primeru za hipotetičen primer, saj GS lososi še niso dosegljivi na policah ribarnic. Treba je poudariti, da so bili izbrani biotehnološki primeri dijakom predstavljeni tako, da so bili izpostavljeni tako njihove prednosti kot tudi morebitna tveganja na račun zdravja potrošnikov in posegov v organizme oziroma širše okolje ter etični pomisleki.

Dijaki so presojali sprejemljivost vsakega od omenjenih biotehnoloških primerov z vidika uporabnosti, etične sprejemljivosti in tveganosti s pomočjo petstopenjske lestvice strinjanja "nikakor ne - malo - srednje - precej - popolnoma". Pri vsakem vprašanju pa so napisali še utemeljitev svojega mnenja.

Kvantitativna in kvalitativna analiza rezultatov raziskave je pokazala, da na presojanje genskega zdravljenja bistveno vpliva tip človeških celic, ki jih gensko spreminjamo. V skladu s tem se je dijakom tako z vidika uporabnosti kot moralne sprejemljivosti gensko spreminjanje somatskih (telesnih) celic zdelo bistveno bolj sprejemljivo kot spreminjanje zarodnih celic. Najpogostejši argument, ki so ga dijaki navajali v zvezi z uporabnostjo somatskega genskega zdravljenja, je bil izboljšanje zdravja in s tem kvalitete življenja. V podkrepitev moralne sprejemljivosti pa so dijaki izpostavljali, da se za somatsko gensko zdravljenje odloči posameznik na lastno pobudo in da poseg nima vpliva na potomce. Bistveno nižje ocene uporabnosti in moralne sprejemljivosti zarodnega genskega zdravljenja so utemeljevali z možnimi nevarnostmi za zdravje posameznikov in njihovih potomcev. Nekateri pa so v tovrstnem zdravljenju videli tudi možnost njegove zlorabe za ustvarjanje otrok po naročilu. Presojanje tveganosti somatskega in zarodnega genskega zdravljenja pa je bilo podobno. V obeh primerih so dijaki izražali zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi poseg izzval neželene mutacije, nove bolezni ali celo smrt.

Med štirimi biotehnološkimi primeri so dijaki proizvodnjo Bt koruze ocenjevali kot najbolj uporabno in najmanj tvegano. Relativno visoko uporabnost Bt koruze so dijaki utemeljevali z večjim pridelkom in okolju prijaznejšo pridelavo, saj pesticidi v tem primeru niso potrebni.

Dijaki so tako kot v primeru uporabnosti Bt koruze tudi pri GS lososih navajali večjo proizvodnjo oziroma več hrane. Vendar pa so imeli ob slednjem bistveno več pomislekov, tako etičnih kot okoljskih, zaradi česar so ocenili uporabnost in etično sprejemljivost GS lososov bistveno nižje kot Bt koruzo. Med utemeljitvami so izpostavljali predvsem poseganje v naravni red in nevarnost zaradi morebitnega pobega GS lososov v naravno okolje. Pri GS lososih se je pojavil podoben vzorec presojanja z vseh treh vidikov kot pri zarodnem genskem zdravljenju. Pri Bt koruzi in somatskem genskem zdravljenju pa se je zaradi večje sprejemljivosti (boljših ocen) v primerjavi z GS lososi in zarodnim genskim zdravljenjem pokazal podoben vzorec z vidika uporabnosti in moralne sprejemljivosti. Pri oceni tveganja pa je med vsemi primeri izstopala Bt koruza, ob kateri so dijaki zaznavali relativno nizko tveganje v primerjavi z drugimi.

Zanimale so nas tudi morebitne razlike v presojanju biotehnoloških primerov med fanti in dekleti. Na splošno so dekleta primere ocenjevala z nekoliko nižjimi ocenami kot fantje. Pomembne razlike po spolu so se pokazale v primeru presojanja uporabnosti zarodnega genskega zdravljenja ter uporabnosti in moralne sprejemljivosti GS lososov. Manjšo sprejemljivost GS lososov pri dekletih v primerjavi s fanti si lahko razlagamo z večjo čustveno angažiranostjo deklet v odnosu do živali. Večji pomisleki v zvezi z uporabnostjo zarodnega genskega zdravljenja med dekleti pa sovpadajo tudi z drugimi podobnimi študijami, v katerih se je prav tako pokazalo, da so ženske veliko bolj previdne pri presojanju sprejemljivosti novih tehnologij še zlasti, ko gre za morebiten neposreden vpliv na genotip in fenotip potomcev.

Na podlagi odzivnosti dijakov pri reševanju vprašalnikov - ta je bila kar 94-odstotna - lahko sklepamo, da se zdijo dijakom biotehnološke vsebine zanimive in aktualne. Zagotovo lahko z ustreznim vključevanjem teh vsebin prispevamo k ozaveščanju in večji informiranosti mladih ter jih spodbudimo k razpravljanju in kritičnemu vrednotenju znanosti in tehnologije.

Helena Črne - Hladnik