Zunanja ministra Žbogar in Jandroković sta se na sedež Evropske komisije Berlaymont pripeljala skozi poseben vhod, tako da novinarji niso imeli dostopa do njiju, saj pred sestankom nista želela dajati nikakršnih izjav. Izjav predvidoma ne bo niti po koncu srečanja, pravijo na vseh treh straneh.

"Naš namen je, da se o pogojih za evropsko posredovanje dogovorimo v torek. A pogovori so še v teku," je komisar Rehn v ponedeljek odgovoril na vprašanje, ali sta načelni stališči obeh držav dovolj za začetek mediacije in kaj pomenita za zastoj Hrvaške v pristopnih pogajanjih z EU.

Strani sta podali vsaka svoje stališče, a med seboj se nista dogovorili o ničemer, pravijo viri v Bruslju. Evropska komisija ima tako sedaj po navedbah virov na mizi stališči, ki sta ju Hrvaška in Slovenija proizvedli za svoji javnosti. "To vse je sicer zelo dobrodošlo, toda hudič je v podrobnostih," pravijo viri.

Hrvaška je namreč v ponedeljek podprla pobudo Evropske komisije o reševanju vprašanja meje z mediacijo pod pogojem, da ta državama pomaga pri oblikovanju predloga sporazuma o prenosu vprašanja meje pred Meddržavno sodišče v Haagu. Tudi Slovenija je mediacijo načelno podprla, o morebitnih pogojih pa doslej ni želela govoriti.

Kolikor je znano, naj bi Slovenija pristala na mediacijo pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika in Nobelovega nagrajenca Marttija Ahtisaarija pod enakimi pogoji, ki jih je zahtevala za arbitražo: status quo z dne 25. junija 1991, odločanje o celotni meji, kopenski in morski, ter o upoštevanju načela pravičnosti.

Po navedbah virov pri EU današnje srečanje, ki naj bi trajalo pozno v večer in po katerem naj ne bi bilo izjav za javnost, najverjetneje ne bo prineslo dogovora o mediaciji niti bistvenega premika naprej, temveč naj bi se posvetovanja še nadaljevala. Tako je pogajalska konferenca s Hrvaško, napovedana za 27. marec, vse manj verjetna.

Swoboda vstopa Hrvaške v EU ne pričakuje pred letom 2012

Hrvaška po mnenju poročevalca Evropskega parlamenta za Hrvaško, evropskega poslanca iz Avstrije Hannesa Swobode (PES) ne bo postala članica EU pred letom 2012. Zaradi spora glede meje s Slovenijo je namreč trenutno nemogoče, da bi Hrvaška pristopna pogajanja končala do konca letošnjega leta, kot je predvideno, je danes dejal Swoboda.

Po koncu pristopnih pogajanj morajo vstop Hrvaške v unijo potrditi še Evropski parlament in vse države članice, kar bo zagotovo trajalo še najmanj leto in pol, tako da praktično ni več mogoče, da bi Hrvaška postala članica leta 2011, kar je ciljni datum, je ob robu zasedanja Evropskega parlamenta pojasnil Swoboda.

Evropski poslanec je bil tudi kritičen do predloga evropskega komisarja Ollija Rehna o reševanju vprašanja slovensko-hrvaške meje z mediacijo, češ da "ni pravičen do Hrvaške" in da komisar ni pokazal "potrebnega posluha" za Hrvaško. Swoboda se zavzema za dvotirni pristop, pri katerem bi se z vprašanjem meje ukvarjalo Meddržavno sodišče v Haagu, sočasno pa bi se pogajali tudi o politični rešitvi problema. Na ta način bi se po njegovem mnenju izognili novi blokadi pogajalskih poglavij, ki Hrvaški med drugim služi kot izgovor za nezadostno izvajanje reform, potrebnih za vstop v unijo.

Swoboda je med drugim avtor poročila o napredku Hrvaške na poti v EU v letu 2008, o katerem bodo na plenarnem zasedanju v sredo razpravljali, v četrtek pa glasovali evropski poslanci. V njem Swoboda ugotavlja, da se pogajanja s kandidatko lahko zaključijo še letos, najbolj občutljivi vprašanji pa ostajata organizirani kriminal in korupcija. Poročilo tudi pozdravlja neformalni dogovor z dne 25. avgusta 2007 med tedanjima predsednikoma hrvaške in slovenske vlade Ivom Sanaderjem in Janezom Janšo o reševanju spora glede vprašanja meje pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ter obe strani poziva, naj ta dogovor spoštujeta.

Peterle in Kacin se v EP zavzemata za uresničevanje Rehnove rešitve namesto dogovora med Janšo in Sanaderjem

Evropski poslanec iz Slovenije Alojz Peterle (EPP-ED/NSi) je sicer v ponedeljek s 40 podpisi evropskih poslancev vložil amandmaja na 28. in 3. člen poročila, ki sicer ni zavezujoče, ima pa pomembno politično težo. Tako Peterle kot tudi drugi slovenski poslanec v zunanjepolitičnem odboru parlamenta Jelko Kacin (ALDE/LDS) se zavzemata, da bi v 28. členu namesto sedanje formulacije, ki poziva k uresničevanju dogovora Janšo in Sanadarjem, zapisali, da Evropski parlament pozdravlja Rehnovo pobudo za rešitev vprašanja meje med Hrvaško in Slovenijo.

Peterle je vložil tudi dopolnilo na 3. člen, ki v dosedanji formulaciji poziva Hrvaško, naj se bolj posveti "nekaterim bolj občutljivim vprašanjem" iz pristopnih pogajanj. Poslanec predlaga, naj se Hrvaška posveti "še posebej" bolj občutljivim področjem iz pristopnih pogajanj.