Organizatorke so sestavile pester kulturni program, ki je potekal od srede, vrhunec doživel v petkovem večeru z glasbenima nastopoma avstrijskih elektro-pop glasbenic Cherry Sunkist in Gustav ter svoj epilog in smisel izživel v nedeljo za svetovni dan žensk z nastopom garažnega zbora Kombinat z venčkom revolucionarnih pesmi. Po besedah ene od selektoric alternativnih pornografskih filmov, ki so sestavljali osrednji del programa, Anne Ehrlemark, je naloga festivala, da kritično oceni in analizira feministične teorije in prakse. Pornografija, erotika in seksualnost so bile vedno pomembne teme v feminističnih in queer teorijah, čeprav so se prav pri obravnavi teh tem pogosto razhajale. Zlasti drugi val feminizma v 60. in 70. letih 20. stoletja je ostro nastopil proti pornografiji, saj so jo interpretirale kot način seksistične zlorabe žensk. To mišljenje je izšlo predvsem iz ideje, da je tudi zasebnost politična. Teorija queer in teorija zadnjega vala feminizma takšni ideji političnega ne nasprotujeta, vendar jo obravnavata iz precej drugačne perspektive. Če razumemo seksualne prakse in spolne identitete kot del političnega, potem jih je smiselno obravnavati, ne pa zanikati. Današnje feministke se zavedajo, da problemi, s katerimi se soočajo, niso le stvar žensk, temveč so zakoreninjeni v celostnem problemu socialne neenakosti, nepravičnih migracijskih politik in pokolonializma. Feministke pri reševanju problemov oblikujejo pomembne metodološke in praktične rešitve, ki jih lahko uporabijo tudi drugi raziskovalci, ki se ukvarjajo s podobnimi problematikami.
Post-porno politika
V programu filmskih projekcij XXX do zore! so v popoldanskih urah v petek in soboto predvajale deset krajših in tri daljše alternativne pornografske filme, ki so prikazovali lezbične, heteroseksualne, transseksualne in tudi gejevske teme. Cilj takšne filmske produkcije, ki pogosto temelji na ideologiji "naredi sam" (DIY), nemalokrat pa je visokoproračunska, je nadomeščanje repetitivne, banalne, dolgočasne in ponižujoče pornografije s kreativno, inteligentno, drzno in osebnoizpovedno pornografijo, ki ne temelji na strogo določenih predsodkih o človekovi seksualnosti. Čeprav je doba interneta odprla široke možnosti produkcije "naredi sam" - ta je najbolj navzoča na straneh, kot je na primer www.youporn.com - je presežne pornografske izdelke v poplavi domačih videov skoraj nemogoče najti. Rdeče zore so se s pregledom številnih pornografskih filmov osredotočile predvsem na tiste produkcije, ki so tudi sicer navzoče na filmskih alternativnih pornografskih prikazih, izbor pa je mogoče videti tudi na domači spletni strani Rdečih Zor. Če pornografijo razumemo kot sredstvo, ki v kapitalizmu služi normalizaciji in discipliniranju užitkov in teles, je prikazovanje antinormativnih seksualnih praks pravzaprav politična izjava. V tem političnem smislu je izraelsko-palestinska aktivistka Liad Kantorowitz, ki je tudi seksualna delavka v anarhističnem Infoshopu na Metelkovi, predstavila študijo Reprezentacije družbenih in političnih tabujev v pornografiji na primeru Bližnjega vzhoda. Predavanje in projekcijo je podkrepila s performansom v Menzi pri koritu, ki je predvsem v epilogu spominjal na performans Vaginalni monolog Carolee Schneeman, ko je Kantorowitz iz mednožja potegnila krvavo izraelsko zastavo. Njenemu performansu je sledila striptizovska predstava izraelsko-španske striptizete Noa Reshef, ki je odpravila vse banalne elemente striptiza in v oblačenje in slačenje več kot dvajsetih preoblek vnesla dobro mero humorja.
Usoda feminističnih umetnic
Rdeče zore se primarno združujejo okrog kulturnega društva Mreža za Metelkovo, v skladu s svojimi prepričanji o vključevanju različnih družbenih skupin pa nediskriminatorno vabijo tudi ne-ženske. Del razstavnega programa je bil tako predstavljen zunaj Metelkove, in sicer v galerijah Knjižnice Otona Zupančiča, Kapsula in Photon. V slednji se je z naslovom Noro dobro predstavil fotograf Luca Donnini, ki večino dela posveča portretiranju zanimivih oseb z LGBT scene. Prvi dve razstavi pa sta del razstavno-raziskovalnega projekta mlade umetnice Ane Grobler Ženske prihajajo!. Ta je prvič na enem mestu zabeležila zgodovino slovenske feministične umetnosti od Dube Sambolec, ki je leta 1976 v Moderni galeriji razstavila kip z istoimenskim naslovom, pa vse do dela mladih feminističnih umetnic, ki so ravno prišle z akademije. Med mladimi umetnicami je tudi obetavna Sara Filipović, ki je za Rdeče zore v galeriji Alkatraz ponovno uprizorila performans Body X. V njem je v živo oblikovala silikonski odlitek telesa več kot šestdesetletne ženske modela ter si ga ob koncu performansa tudi nadela. S tem dejanjem je postavila pod vprašaj družbeno ozračje, ki ženske sili v identifikacijo sebe na podlagi teles drugih. Preostanek razstave Ženske prihajajo! je bil razstavljen v Projektni sobi Zavoda SCCA, kjer se je v četrtek zvečer razvila živahna debata o položaju feminističnih umetnic. Čeprav govornice in občinstvo niso iznašli prevratnih metod za pravično umeščanje žensk v zgodovino umetnosti, so se strinjali, da je to mogoče zagotoviti zgolj z vztrajnim beleženjem zabrisane in zanikane vloge, ki jo igrajo v polju umetnosti.
Spon patriarhije ne razbijajo rože. Kamenje v roke!
Slogan, s katerim so Rdeče zore v nedeljo opoldne opozorile na mednarodni dan žensk, ni izraz militantnega feminizma, temveč opozarja na nesrečno usodo 8. marca, saj se je ta v mnogih segmentih družbe iz agitatorske sile, ki izhaja iz boja za delavske in socialne pravice žensk, zreduciral na banalno podarjanje rožic mamicam. Razlog za takšno odvzemanje politične moči temu prazniku ni izbojevanje socialnih in delavskih pravic, saj nam statistike jasno kažejo, da se od leta 1991 položaj močno slabša, še posebno pa od konca 90. let. Bistveni razlog za odvzem politične moči ženskam je bila v tranzicijskem obdobju konservativna struja, ki je vztrajno potiskala žensko v domače okolje in poveličevala materinstvo kot edino moralno in "pravo" žensko družbeno vlogo, pri čemer za zdaj ne pomagajo niti kvote za sodelovanje žensk v politiki. Prevladuje namreč praksa, da je kljub boljši izobrazbeni strukturi žensk brezposelnih več žensk kot moških in da ženske kljub boljši izobrazbi prej izgubijo službo.
*queer: vključuje vsakršno seksualno orientacijo ali identiteto družbenega spola, ki ne pristaja na heteroseksualne moralistične normative v družbi; teorija queer izhaja iz prizadevanj raziskovalcev, ki obravnavajo LGBT (lezbično, gejevsko, biseksualno, transseksualno) teme.
