V SD upajo, da pristanek Hrvaške na mediacijo ni "zgolj pesek v oči"

Miran Potrč (SD) je pred današnjo sejo predsedstva SD povedal, da upa, da bo sprejem predloga za mediacijo s strani Hrvaške pomenil, da se bodo stvari pomaknile naprej, da bo mogoče priti do dogovora o načinu urejanja mejnih vprašanj in da bo to v korist tako Slovenije kot Hrvaške.

Na vprašanje, ali ni hrvaški odgovor "zgolj pesek v oči", da bi Slovenija prekinila blokado hrvaškega pristopnega procesa EU, pa je odgovoril, da je v diplomaciji marsikateri korak storjen zaradi vtisa v javnosti in ne vedno z dokončnim jasnim ciljem. "Upam, da tokrat ni tako, izključil pa tega ne bi," je dodal.

LDS: Hrvaško sporočilo je nekoliko dvoumno, če naj mediacija vodi v Haag

Odgovor Hrvaške navdaja LDS "z zmernim optimizmom", saj pomeni določen napredek in postopen premik k reševanju spora z mediacijo, je na novinarski konferenci povedal predsednik odbora LDS za pravosodje, pravosodni minister Aleš Zalar. Da gre za določen napredek, ocenjujejo zato, ker je v odgovoru najti pomembno sporočilo Hrvaške, "da haaško sodišče zanjo ni več edini forum, ki bi lahko rešil" spor o meji in ker gre za postopno mehčanje hrvaškega stališča.

V LDS so si sicer želeli, da bi bil ta napredek nekoliko večji, upajo pa, da bo ob nadaljnjem angažiranju slovenske diplomacije in Evropske komisije prišlo do sporazuma, ki bo omogočil predložitev spora o meji mediaciji.

Hrvaški odgovor po oceni LDS sicer "še ne omogoča začetka sestavljanja pisnega sporazuma o mediaciji," zlasti zato, ker je mogoče "nekoliko dvoumno razumeti hrvaško sporočilo, da naj bi mediacija državi pripeljala pred Meddržavno sodišče v Haagu", je poudaril Zalar. Ker hrvaškega odgovora v celoti še niso videli, pa po oceni LDS po drugi strani "v tem trenutku ni mogoče reči, da Hrvaška pogojuje svoje sodelovanje v okviru postopka mediacije s tem, da se spor predloži haaškemu sodišču".

Poudaril pa je, da v primeru, če bi bil cilj mediacije "edino dogovor obeh strani o predložitvi spora haaškemu sodišče", za Slovenijo mediacija ne bi bila smiselna. Rezultat mediacije namreč nikakor ne more biti "neko priporočilo, ki bi samo po sebi bilo pravno zavezujoče". To bi se lahko zgodilo le, če bi obe strani s tem vnaprej soglašali, vendar bi pri tem dejansko šlo za ad hoc arbitražo, je dodal.

V mediaciji je glaven poudarek na sporazumu obeh strani, "da sta pripravljeni iskati skupno, vzajemno sprejemljivo rešitev, kot tudi da sta jo pripravljeni sprejeti, spoštovati in seveda izvajati", je še poudaril Zalar in ponovil, da je cilj Slovenije, "da se poskuša v postopku mediacije najti vzajemno sprejemljivo končno rešitev mejnega spora".

Za SDS odločitev Hrvaške o mediaciji ne predstavlja bistvenega premika

Iz največje opozicijske SDS so sporočili, da današnja odločitev Hrvaške o mediaciji ne predstavlja bistvenega premika pri reševanju odprtih vprašanj med državama. Tudi za mediacijo je namreč potreben pravno-političen okvir oziroma izhodišča, ki jih morata državi prej doreči. Ta izhodišča morajo upoštevati že večkrat omenjene tri pogoje, o katerih se je slovenska politika že strinjala in ki so predstavljeni obširneje tudi v nedavno spomenici SDS o reševanju slovensko-hrvaškega mejnega vprašanja. Brez takšnega okvira tudi mediacija ne bo prinesla ustreznih rezultatov, dodajo v SDS.

Šrot: Mediatorji ne bodo hoteli biti "kurirji haaškega sodišča"

Predsednik SLS Bojan Šrot je na novinarski konferenci dejal, da so v SLS "veseli, da je Hrvaška pristala na mediacijo", čeprav razumejo njeno pogojevanje kot "neuresničljiv pogoj", saj vidijo mediacijo "kot pot k bilateralni rešitvi mejnega problema, ne pa kot nek predhodni pripravljalni postopek za odločanje na Meddržavnem sodišču v Haagu".

Dvomi tudi, da bi bil katerikoli resen, ugleden mediator pod takimi pogoji - "da je neke vrste kurir za haaško sodišče" - pripravljen izpostaviti svoj ugled in ime. Mediacija naj bi namreč pripeljala do predloga končne rešitve, ki bi jo nato v obliki pogodbe potrdila oba parlamenta, je dodal.

Jelinčič: Mediacija je za Hrvaško zgolj bližnjica do Haaga

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je menil, da je bil odgovor Hrvaške "popolnoma pričakovan". "Mediacija je za njih zgolj bližnjica do haaškega sodišča, s tem da zahtevajo od nas nemogoče - da takoj prekinemo s kakršnokoli blokado in jih spustimo naprej". Toda na to Slovenija ne sme nikakor pristati, je poudaril Jelinčič in dodal, da "lahko zdaj mirno čakamo, kaj se bo zgodilo".

"Zdaj je na vrsti Bruselj, bo pa evropski komisar Olli Rehn zagotovo poskušal prepričati slovensko stran, da naj sprejme hrvaške pogoje," je še menil Jelinčič in dodal, da bo Rehn storil vse, da bi znova postal komisar za širitev. Podobno je tudi z mnogimi poslanci v Evropskem parlamentu, ki naj bi od Hrvatov prejeli "določene usluge oz. nepremičnine", je še menil Jelinčič in namignil, da bo morda morala tudi evropska poslanka Doris Pack zaradi neuspeha pri vključevanju Hrvaške v EU "vrniti svojo vilo v Opatiji".

Kacin: Časovna dimenzija reševanja blokade očitno ni več prioriteta hrvaške politike

Tudi evropski poslanec Jelko Kacin (ALDE) je pozdravil odločitev Zagreba o pristanku na mediacijo, čeprav je ta po njegovem mnenju še dodatno pogojevana. "Mediatorjem že v izhodišču precej zmanjšuje manevrski prostor, ko sporoča svoja pričakovanja v zvezi z načinom in okvirjem reševanja meje na Meddržavnem sodišču v Haagu," je zapisal v sporočilu za javnost. Po njegovi oceni Hrvaška meni, da meja ni problem, medtem ko za Slovenijo vsekakor je. "Časovna dimenzija reševanja blokade očitno ni več prioriteta hrvaške politike, ki svoji in drugim javnostim sporoča, da bo raje hitela počasi. Odločanje na sodišči v Haagu traja dolga leta. Škoda," je v odzivu dejal Kacin.

Dodal je še, da je "pričakovanje hrvaške strani, da bo pogajalski proces" z Evropsko unijo "zdaj stekel nemudoma, nerealen in v popolnem nasprotju s prvim pogojevanim sporočilom". Kacin še meni, da pristopna konferenca v marcu nima več posebnega smisla, "proces deblokiranja pristopnega procesa, pa bo očitno trajal dlje, kot pa je to morda kdo še verjel ali želel pred današnjim odzivom Zagreba".

Žbogar: Odločitev Zagreba o mediaciji je pozitiven korak naprej, a morda premajhen

Potem ko je Hrvaška danes z določenimi pogoji podprla mediacijo o vprašanju meje s Slovenijo, je slovenski zunanji minister Samuel Žbogar v Ljubljani odločitev Zagreba pozdravil kot pozitiven korak naprej, ki pa je morda premajhen. Podrobnosti odgovora mu še niso znane, a na prvi pogled odločitev Zagreba zmanjšuje možnost mediacije.

Kot je še Žbogar dejal v izjavi za medije, bo priložnost za podrobnejšo izmenjavo mnenj in seznanitev s hrvaškim odgovorom v torek v Bruslju na srečanju s hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem in evropskim komisarjem za širitev Ollijem Rehnom.

Hrvaška je danes podprla pobudo Evropske komisije o reševanju vprašanja meje s Slovenijo z mediacijo, ki bi morala po mnenju Zagreba državama pomagati pri oblikovanju predloga sporazuma o prenosu vprašanja meje pred Meddržavno sodišče v Haagu.

Hrvaška vlada je podprla mediacijo s Slovenijo za reševanje ovir pri vstopanju v Evropsko unijo

Hrvaška je danes podprla pobudo Evropske komisije o reševanju vprašanja meje s Slovenijo z mediacijo, ki pa mora državama pomagati pri oblikovanju predloga sporazuma o prenosu vprašanja meje pred Meddržavno sodišče v Haagu, so sporočili po srečanju hrvaškega premiera in predsednika s predstavniki hrvaških parlamentarnih strank v Zagrebu.

Po srečanju premiera Iva Sanaderja in predsednika Stipeta Mesića s predstavniki parlamentarnih strank so v pisnem sporočilu novinarjem sporočili še, da bi po oceni Zagreba mediacija morala tudi pomagati pri oblikovanju predloga za reševanje ostalih odprtih vprašanj, kot sta vprašanje plovbe in ribolova, je pojasnil Sanader novinarjem po današnjem srečanju. Mesič po današnjem sestanku za novinarje ni dal izjave.

Poudaril je, da v izjavi ni "nemogočih pogojev", ter da so na srečanju obravnavali vrsto možnosti, ki bodo lahko izhajale iz današnjega sklepa hrvaškega državnega vrha, o katerih pa podrobno ni želel govoriti. Izpostavil je, da ima Hrvaška močne argumente.

"Sklicujemo se na sklepe evropskega vrha v Helsinkih leta 1999, ki se nanašajo tudi na Slovenijo in govorijo o reševanju sporov na Meddržavnem sodišču v Haagu, sklicujemo se na pogajalski okvir EU za pogajanja s Hrvaško iz leta 2005, ki tudi govori o Meddržavnemu sodišču, sklicujemo se tudi na sklepe blejskega srečanja premierov, ob podpori opozicije obeh držav. Torej imamo močne argumente", je izjavil Sanader.

V odgovorih na novinarska vprašanja je še poudaril, da trditev "takojšnja deblokado hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo", s katero so sklenili današnje skupno sporočilo, ne pomeni, "takoj, danes", temveč "takoj ko se začne z delom" oziroma "čimprej, ker omenjeno vprašanje nima nobene povezave s pogajanji".

Dodal je, da bo Hrvaška storila vse, da bi deblokirala pogajanja. "Diplomacija bo delala svoje, stranke ki so sodelovale na današnjem srečanju bodo tudi lobirale, se pogovarjale in predstavljale hrvaška stališča, da bi prišli do deblokade pogajanj, hkrati pa naj bi se vprašanje meje urejalo neodvisno od pogajanj", je še dejal Sanader, ter dodal, da pričakuje pogovore z Evropsko komisijo o mandatu mediacijske skupine.

Napovedal je da bo zunanji minister Gordan Jandroković kmalu v Bruslju o "hrvaških stališčih", kot je bilo dogovorjeno, obvestil evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna in vodjo slovenske diplomacije Samuela Žbogarja. Sanader je še dejal, da ni blokade hrvaških pogajanj zaradi topniških dnevnikov o bombardiranju Knina v času operacija Nevihta iz leta 1995.

Po srečanju premiera Iva Sanaderja in predsednika Stipeta Mesića s predstavniki parlamentarnih strank so v pisnem sporočilu novinarjem sporočili še, da bi po oceni Zagreba mediacijska skupina morala pomagati tudi pri oblikovanju predloga za reševanje ostalih odprtih vprašanj. Zagreb ob tem pričakuje "takojšnjo deblokado hrvaških pristopnih pogajanj z EU".

V Bruslju so pričakovali, da bo Zagreb danes sprejel jasen odgovor na pobudo Evropske komisije o mediaciji "brez postavljanja nemogočih pogojev". Kot je v četrtek na Bledu dejal evropski komisar za širitev Olli Rehn, so bili vsi prejšnji poskusi za rešitev vprašanja meje med državama v 18 letih neuspešni, zato v danih razmerah ne vidi druge realne možnosti za napredek, kot je mediacija. "Od obeh držav pričakujem pozitiven odgovor brez postavljanja nekih nemogočih pogojev, ki bi na koncu pomenili zavrnitev naše pobude," je dejal Rehn.

Bruselj je predlagal, da se v reševanje spora o meji, ki bi prispeval tudi k nadaljevanju hrvaških pristopnih pogajanj z EU, vključi tričlanska mediacijska skupina pod vodstvom nekdanjega finskega predsednika Marttija Ahtisaarija. Slovenska vlada je 26. februarja že načelno podprla ta predlog o mediaciji, ki bi po oceni Ljubljane moral voditi k rešitvi vprašanja meje.