Žižek je na blejski konferenci, posvečeni vlogi kulture v družbi znanja, podal radikalno misel o prihodnosti Evrope. Dogajanje po 11. septembru 2001 in finančna kriza kažeta, da liberalni demokratični kapitalizem ne bo postal globalna formula. Med seboj tekmujeta demokratični kapitalizem in kitajsko-singapurski model avtoritarnega kapitalizma. Vprašanje za prihodnost Evrope pa je, ali bo lahko razvila svoj model, je opozoril Žižek.

Problem je v tem, da tudi današnji levičarji iščejo rešitev v kapitalizmu, le da bi ta imel bolj človeški obraz. "Danes, v tem postpolitičnem svetu nihče ne postavi vprašanja, ali lahko spremenimo sistem," je poudaril Žižek in spomnil, da je že popularna kultura indikator tega, saj si lahko ljudje predstavljajo konec sveta, ne morejo pa si predstavljati majhne spremembe v kapitalizmu. "Tu je meja naše domišljije," se boji Žižek.

"Skrbi me, da Evropa še ni res odkrila svojega modela in tako imamo na voljo le ameriški liberalni kapitalizem in kapitalizem z azijskimi vrednotami," je dejal Žižek in dodal, da ne bi želel živeti v svetu, kjer sta to edini dve opciji. Prepričan je, da če bo kdo ponudil alternativo, bo to Evropa. "Približujemo se apokaliptični zadnji točki in ta liberalni kapitalizem ne more trajati," je ob tem poudaril Žižek in omenjenemu sistemu napovedal še največ 20 let, potem pa bo sledil avtoritarni model ali pa nekaj novega.

Žižek meni, da bo ponovno potrebno odkriti socializem, četudi ne na način, kakršnega smo poznali. "Morali bomo odkriti nov model kolektivnega delovanja, forum transnacionalne politične aktivnosti, ki ne bo tržno usmerjen ampak tudi ne kar preprosto državno voden," je pojasnil. Hkrati je opozoril na nevarnost vzpona populizma. Za prihodnost Evrope ima namreč le dve diagnozi, bodisi tehnokratsko bodisi populistično.

"Nekateri levičarji mislijo, da nas bo ta finančna kriza prebudila. To je čas, ko je hegemonija pod vprašajem, ampak prihodnost je odprta in gre lahko v eno ali drugo smer," meni Žižek, ki je spomnil, da je kriza v 20ih letih minulega stoletja omogočila zmago Hitlerja. Zato se boji, da bo ta kriza le šok terapija in bo kapitalizem po njej še bolj močan in njegova ideja okrepljena.

Tudi miloščina je bistvena točka kapitalizma, saj daje sociološko sporočilo ljudem, da naj ne razmišljajo in pozabijo na ideologije ter politični boj ter raje kaj naredijo, saj drugi ljudje stradajo. "Kapitalizem želi, da ne bi razmišljali in prav zato mislim, da moramo danes začeti razmišljati," je poudaril Žižek in pozval zbrane, naj ne postanejo del bolonjskega procesa, po katerem je vse znanje striktno usmerjeno.

"Prva elementarna lekcija je, da so bila vsa velika odkritja stranski produkti," je spomnil Žižek in kot primer navedel tudi iznajdbo jezika. Problem današnje družbe znanja vidi v tem, da imamo znanja veliko, vendar ne vemo, kaj pomeni in kaj z njim narediti. Prisiljeni smo sprejemati odločitve, ne da bi vedeli, kaj te prinašajo. "Znanje je bolj pomembno kot kadarkoli, saj ne moremo zaupati kapitalizmu, moramo biti aktivni in to je pravi izziv - sprejeti tveganje ter uporabljati znanje," je Žižek nagovoril udeležence foruma.

Bolj kot kdajkoli so zato po njegovem mnenju potrebni tudi tovrstni forumi in kreativno razmišljanje. Samo osredotočanje na ekonomske probleme ne bo prineslo učinkovite rešitve, je ob zaključku konference, ki je izpostavila povezanost med kulturo in znanostjo dejal Žižek, ki kljub vsem dvomom v prihodnost, vsaj na področju kulture ostaja optimističen. Pokazalo se je namreč, da globalizacija daje enkratno priložnost manjšim narodom, da doživijo svojih "pet minut slave na svetovnem odru".